Jedro

Če se sodišče in izdelovalec mnenja ob naročilu o ceni nista izrecno dogovorila, se nagrada določi po splošnih pravilih obligacijskega prava v višini, ki se običajno plačuje za tako delo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:

I. Račun C št. 1500116 z dne 11. 2. 2015, se zavrne.

II. C, ki je zavezanec za plačilo DDV, ID za DDV SI22550593, se prizna nagrada v znesku 1.966,80 EUR, ki se poveča za 22 % DDV v višini 432,70 EUR, kar skupaj znaša 2.399,50 EUR.

III. Skupni znesek, ki vključuje 22 % DDV, se nakaže na račun št. SI... .

IV. Nagrada, kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa, se izplača iz založenega predujma.

V. C, se poziva, da izda račun v skladu z ugotovitvami sodišča iz tega sklepa in ki se bo po višini ujemal z zneski iz prejšnje točke.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil izdelovalec sodnega izvedeniškega mnenja, C. Višjemu sodišču predlaga, naj izrek izpodbijanega sklepa pod točko I razveljavi in se račun C št. 1500116 z dne 11. 2. 2015 vzdrži v veljavi, pod točko II sklep spremeni tako, da ga v delu priznanega plačila pritožniku C za opravljeno delo v višini 1.966,80 EUR in 22 % DDV, kar skupno znese 2.399,50 EUR, vzdrži v veljavi in dopolni tako, da pritožniku kot nagrado za izvedeno delo prizna še razliko do 8.540,00 EUR (z vključenim 22 % DDV), v višini 6.140,50 EUR. Pod točko IV naj pritožbeno sodišče odloči, da se vzdrži v veljavi, če založen predujem zadošča za plačilo zneska za opravljeno delo pritožnika C v višini 8.540,00 EUR, v primeru, da založeni predujem ne zadošča, pa naj naloži pravdnima strankama, da na račun sodišča nakažeta manjkajoči del. Pod točko V naj pritožbeno sodišče sklep razveljavi in odloči, da je pritožnik upravičen do plačila stroškov v višini takse za pritožbo in naloži sodišču, da mu ta znesek plača. 3. Ker je pritožnik vložil dopolnitev pritožbe (red. št. 43, list. št. 195 spisa) po izteku roka za pritožbo, dne 10. 3. 2015, je višje sodišče ni upoštevalo (prvi odstavek 333. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP).

4. Pravdni stranki na pritožbo nista odgovorili.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priznalo nagrado izvedencu s področja ekonomske stroke, in sicer C (v nadaljevanju C), ki nima statusa sodnega izvedenca. Nagrado je določilo v višini, ki se običajno plačuje za raziskovalno delo, in sicer po ceniku raziskovalne dejavnosti Javne agencije RS za raziskovalno dejavnost (ARRS) po Uredbi o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz proračuna Republike Slovenije(1) (v nadaljevanju: Uredba).

7. Pritožnik meni, da je odločitev sodišča, da se plačilo ne odmeri po ceniku pritožnika, ampak po Uredbi kot raziskovalno delo posameznika, ki je kot nosilec pritožnikove naloge delo pretežno opravil, napačna: meni, da v spornem razmerju ne gre za razmerje med sodiščem kot naročnikom in dejanskim izvajalcem, ki je delo kot nosilec v imenu in za račun izvajalca opravil, ampak za razmerje med sodiščem in pritožnikom (C), s katerim je sodišče sklenilo pogodbo in zato za določitev vrednosti dela ni mogoče uporabiti Uredbe.

8. Višje sodišče ugotavlja, da se pritožnik uvodoma neutemeljeno sklicuje na svoj objavljeni cenik. Pritožnik namreč niti ne navede, ali, oziroma kje je tak cenik javno objavljen, v spisu pa ni podatkov o cenah, po katerih pritožnik opravlja svoje raziskovalno delo. Podatki spisa pa potrjujejo tudi ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da se sodišče in pritožnik ob naročilu o ceni naročenega dela nista izrecno dogovorila. Skladno s sodno prakso je zato sodišče prve stopnje po splošnih pravilih obligacijskega prava pravilno določalo nagrado v višini, ki se običajno plačuje za tako delo(2), kar odkazuje na uporabo uvodoma navedene Uredbe.

9. Pritožnik se tudi neutemeljeno sklicuje na to, da naj bi raziskovalno delo opravil C in ne posameznik kot nosilec pritožnikove naloge. Pravna oseba nima sposobnosti podati izvida in mnenja, zato delo v imenu in za račun pritožnika vedno opravi nosilec priprave izvida in mnenja. Nadalje pa iz podatkov spisa izhaja tudi, da je C prosil za podaljšanje roka za izdelavo izvedenskega mnenja zaradi bolezni v družini izvedenca (red. št. 35, list. št. 161 spisa).

10. Višje sodišče tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu nagrado določilo na pravilni pravni podlagi in pri tem pritožniku priznalo vse priglašene ure dela.

11. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 103/2011, 56/2012, 15/2014. Op. št. (2): prim. VSL sklep I Cpg 397/2013 z dne 11. 4. 2013 in VSL sklep I Cp 1857/2002 z dne 18. 12. 2002.