Jedro

Zapuščinsko sodišče bi moralo v sklepu o dedovanju navesti volilojemnika in natančen opis njegove pravice, a ta obvezna sestavina je del sklepa o dedovanju zgolj v primeru, če pripada volilojemniku pravica iz zapuščine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da zapuščina, poleg zapuščine, o kateri je bilo odločeno s sklepom o dedovanju istega sodišča, opr. št. D 122/2007 z dne 5. 2. 2008, obsega tudi sredstva na hranilni knjižici št. pri G. b., K, na kateri je stanje 1,76 EUR. Opisano zapuščino na podlagi zakona deduje N. T. Zoper sklep se pravočasno pritožuje S. G. iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje. Skladno popravnemu sklepu naslovnega sodišča, D 294/2008 z dne 4. 11. 2009, s katerim je bil prekinjen zapuščinski postopek, je pritožnik prav tako skladno z navodilom v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 2292/2008, glede na določbe čl. 84 ZD in oporočiteljev namen pri določitvi pritožnika v zvezi z denarjem v znesku 14.000,00 EUR, za katerega se pritožnik in N. T. ne moreta sporazumeti o načinu dedovanja, vložil ustrezno tožbo, da v zapuščino po pokojnem spada tudi volilo v znesku 14.000,00 EUR. Sodišče o volilu ni odločalo, kar predstavlja kršitev določb Zakona o dedovanju, ki nalaga, da je določila oporoke potrebno razlagati po pravem oporočiteljevem namenu, v skladu z vsebino volila in določbami čl. 86 ZD, po katerem se o volilu materialno-pravno odloči izključno s sklepom o dedovanju, ki obsega tudi izrek o volilu. Po ZD volilojemnik le v zapuščinskem postopku s sklepom o dedovanju pridobi premoženjsko pravico volila. Izpodbijani sklep je izdan v nasprotju z določili ZD, saj so dediči razglašeni dodatek k oporoki priznali kot pravno veljavnega, zapuščinsko sodišče pa kljub napotilom višjega sodišča o zapustnikovi naklonitvi zneska 14.000,00 EUR pritožniku ni ničesar ugotavljalo, niti kot o volilu zapustnika, niti ni ničesar odločilo, čeprav bi to moralo storiti. Sodišče ni imelo zakonitih pogojev nadaljevati prekinjeni zapuščinski postopek do pravnomočne odločitve o vloženi tožbi z dne 5. 12. 2009 pri Okrožnem sodišču v Kranju zaradi ugotovitve volila.

Pritožba ni utemeljena.

Zapuščinsko sodišče je v razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo, da je v ponovljenem postopku glede dedovanja zapustnikovih denarnih sredstev pritožnika napotilo na pravdo zaradi dokazovanja obsega zapuščine. Tekom ponovljenega postopka se namreč pritožnik in dedinja N. T. nista strinjala o tem, ali je zapustnik v trenutku smrti posedoval denarna sredstva v višini 14.000,00 EUR, ki naj bi jih zapustil pritožniku. Sodišče je tako pravilno pritožnika napotilo na pravdo, kjer je imel možnost dokazati, da v zapuščino spada tudi spornih 14.000,00 EUR. V zvezi z vprašanjem višine sredstev na hranilni knjižici št. XXX je zapuščinsko sodišče pravilno sledilo napotkom sodišča druge stopnje in opravilo poizvedbe. Pravilno je opravilo poizvedbe tudi na drugih bančnih računih, ki jih je predlagal pritožnik, zato so pritožbene navedbe o tem, da zapuščinsko sodišče v ponovljenem postopku ni sledilo sklepu naslovnega sodišča z dne 15. 10. 2008, neutemeljene.

Res je, da je pritožnik vložil tožbo, a je zapuščinsko sodišče pravilno ugotovilo, da tožba ni vložena v skladu s sklepom sodišča. V tožbi je namreč izrecno zapisano, da v zapuščinskem postopku ni spora o obsegu zapuščine, kljub temu, da je bil pritožnik prav iz tega razloga napoten na pravdo. Ker pritožnik v določenem roku ni ravnal po sklepu sodišča, se je zapuščinska obravnava nadaljevala in se dokončala ne glede na zahtevke, glede katerih ga je sodišče napotilo na pravdo (četrti odstavek 213. člena Zakona o dedovanju; Ur. l. SRS, št. 15/76 s spremembami; v nadaljevanju ZD). Zapuščinsko sodišče je tako v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo le še o dedovanju premoženja na bančnem računu, glede spornih 14.000,00 EUR pa sledilo trditvam pritožnika v tožbi, da obseg zapuščine ni sporen, kar pomeni, da sporni denar ne sodi v zapuščino.

Sodišče druge stopnje se sicer strinja s pritožbenimi navedbami, da bi moralo zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju navesti volilojemnika in natančen opis njegove pravice, a ta obvezna sestavina je del sklepa o dedovanju zgolj v primeru, če pripada volilojemniku pravica iz zapuščine (6. točka drugega odstavka 214. člena ZD). Ker pritožnik v pravdi zoper N. T. zatrjuje, da obseg zapuščine ni sporen, je sodišče pravilno štelo, da so predmet zapuščine samo še denarna sredstva na bančnem računu.

Zaradi navedenega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi pritožnik izpodbija sklep, in tudi ne tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 73/07, 45/08; v nadaljevanju ZPP; v zvezi s 353. členom ZPP in 163. členom ZD).