Jedro

Glede na predlog obdolženca, da bi namesto izrečene zaporne kazni opravljal kakšno delo, pa je potrebno povedati, da bo tak predlog obdolženi moral podati pred sodiščem, ki mu je izreklo kazen na prvi stopnji, ker gre za okrajno zadevo, bo o obliki takšne izvršitve kazni odločal okrajni sodnik (člen 86/IV KZ-1).

Izrek

Pritožba obd. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženca se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obd. spoznalo za krivega treh kaznivih dejanj odvzema motornega vozila po prvem odstavku 216. člena Kazenskega zakonika (KZ) ter mu za vsako dejanje določilo kazen en mesec zapora. Po drugem odstavku 52. člena KZ je sodišče prve stopnje obdolžencu preklicalo pravnomočno pogojno obsodbo Okrajnega sodišča ..., opr. št.88/2008, z dne 10.11.2006, s katero mu je bila izrečena enotna kazen tri mesece in petnajst dni zapora, kar mu je po določilu tretjega odstavka 52. člena KZ štelo za določeno in mu po 3. in 2. točki drugega odstavka 47. člena KZ izreklo enotno kazen pet mesecev zapora. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obdolžencu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka po 6. točki drugega odstavka 92. člena ZKP, in sicer na 293,00 EUR odmerjeno povprečnino, ter odločilo, da jo mora plačati v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe.

Zoper takšno sodbo se je pritožil obdolženi zaradi odločbe o kazenski sankciji. Iz njegove pritožbe je razbrati, da ne želi v zapor, ker bo izgubil delo ter se zavzema za to, da bi namesto kazni opravil kakšno delo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je obdolžencu za obravnavana kazniva dejanja izreklo po vrsti in višini povsem primerne posamične, kot tudi enotno zaporno kazen, pri čemer mu je tudi utemeljeno preklicalo pogojno obsodbo. Za takšno svojo odločitev pa je v napadeni sodbi navedlo tudi tehtne razloge, s katerimi v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče. Pri odmeri kazni je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in tudi ocenilo vse tiste okoliščine, ki vplivajo na izbiro vrste in višine kazni, zato ni nobenih utemeljenih razlogov za spremembo izrečene kazni obdolžencu v korist, za kar se v pritožbi smiselno zavzema obdolženi. Dejstvo, da je obdolženi sedaj zaposlen, pa je bilo znano že sodišču prve stopnje ob izrekanju kazni, zato to ni okoliščina, ki bi narekovala spremembo izrečene kazni. Iz navedenih razlogov se pokaže, da je obdolženčeva pritožba zoper prvostopno odločbo o kazenski sankciji neutemeljena.

Glede na predlog obdolženca, da bi namesto izrečene zaporne kazni opravljal kakšno delo, pa je potrebno povedati, da bo tak predlog obdolženi moral podati pred sodiščem, ki mu je izreklo kazen na prvi stopnji, ker gre za okrajno zadevo, bo o obliki takšne izvršitve kazni odločal okrajni sodnik (člen 86/IV KZ-1).

Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (člen 383/I ZKP), je o pritožbi obdolženca odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (člen 391 ZKP).

Izrek o stroških kazenskega postopka je posledica materialnega stanja obdolženca in dejstva, da je dolžan plačati že stroške prvostopnega postopka.