Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnost materialno procesnega vodstva nastopi šele, ko je sporni predmet jasno identificiran oziroma, ko je tožba vsaj formalno popolna.
Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo in tožeči stranki naložilo, da mora prvo toženi in drugo toženi stranki povrniti stroške postopka, vsaki v višini 1.515,24 EUR v petnajstih dneh od prejema sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
2. Proti navedenemu sklepu je tožnica pravočasno vložila obširno pritožbo, v kateri se najprej ne strinja z zapisom sodišča, da je vložila laično tožbo. Navaja, da se sama bori za pravico in resnico, da odvetniki nagajajo, da prosi za pomoč na več uradih in da je zadeva „obrazložena v domačem jeziku, čudežno doživeto – mogoča in grozodejno tudi, da realna“. Ne strinja se tudi z očitkom, da manjkajo zahtevek, dejstva in dokazi glede glavne terjatve in stranskih terjatev, ker „so podani vrednostni zneski navedene listine in dokazi ter obrazložitev, da je upoštevala sosporništvo, torej že terjala manj, tožbo je dopolnil pooblaščenec, torej je bil pregovoren“. Ni res, da tožbeni zahtevek ni določen, saj je denarni znesek „točno določen, konkretiziran, posamično kot skupno, in tudi glede na izide do popolnoma v tem času možne mere, kot obseg premoženja iz katerega se bo izvzemalo“. Jasno je, da „vtožuje izločitev deleža iz zapuščine in se mora tožiti, ker je sporen, saj gre za sosporništvo“. Več se razjasni z vlogami kot pri vsaki tožbi. Ni kriva, da zahtevka ni popravila, „pooblaščenec ni vložil skrbnosti“. Ne strinja se z odmero stroškov, nobenih telekomunikacijskih storitev za 20,00 EUR ni bilo, poleg tega so sami odvetniki vplivali na potek dogodkov, da je bila ta vloga potrebna in tudi je potrebna, zato oporeka v celoti. Nastane tudi očitno nesorazmerje med opravljenim delom in izplačili, kar pomeni kršenje sodišča člena ZPP o nemoralnosti. Predlaga, da sodišče pooblaščencem toženih strank naloži povrnitev stroškov postopka. V nadaljevanju pritožbe tožnica povzema dele prepisa zvočnega posnetka z narokov v zadevi I P 649/2008, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Nadalje navaja, da je vložila tožbo po pooblaščencu L. F., ki jo je preveril in na poziv sodišča izdelal tudi dopolnitev tožbe. Tudi na tega pooblaščenca so zopet vplivali, kot že na vse druge predhodne pooblaščence. Za pregled vloge, ki jo je popravila po branju prane literature, obisku Pravne fakultete v Ljubljani, je morala plačati 250,00 EUR že v začetku. Ponovno razlaga, da ni imela nobenega vpliva, da se je maksimalno potrudila in da ni kriva, da ji vloge niso uredili. Samo dejstvo, da vloga ni razumljiva, kar pa ni res, še ni razlog za zavrnitev zahtevka, kajti pred izdajo sklepa je priložila tudi tožbo I P 343/2013, ki izkazuje sporna stanja. Ne opazi kake posebne razlike, enako gre za terjatev in prilaga Zakon o dedovanju, kjer je pojasnjeno, kaj je treba tožiti in zaradi česa. Sodišče naj ugotovi, da je dedič, da mu gre delež, na podlagi dedne pravice in kaj se mu izroči. Sklicuje se še na VSL sklep I Cp 2494/2010, kjer je navedeno, da napačna formulacija tožbenega zahtevka predstavlja kvečjemu vsebinsko pomanjkljivost, ki je stvar materialnega prava, pritožbeno sodišče pa tako tožbo odobri po 365. členu, 3. točke ZPP. Upoštevati mora 285. člen ZPP in pomagati stranki. Sodišče bi lahko ugodilo ugotovitvenemu delu zahtevka, saj ga je pregledal pooblaščenec, poleg tega je odšla na Pravno fakulteto in popravljala vlogo po njihovem vzorcu (zelena knjiga na levi od zaposlenih). Kršitev postopka tožnica vidi tudi v tem, da sodišče ni upoštevalo njenih navedb, da bodo neskladja ali nejasnosti dorečena s kasnejšimi vlogami in tudi po opravljenem postopku I P 343/2013. Mora namreč čuvati potek paricijskega triletnega roka po smrti očeta in sodno uveljavljati dedno pravico. Z zavrženjem bi ji bila povzročena ogromna škoda. V nadaljevanju pritožbe prepisuje še posamezne člene iz Zakona o pravdnem postopku in se sklicuje na več judikatov, ki obravnavajo spore v zvezi z zapuščino.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Popoln in določen tožbeni zahtevek v skladu s prvim odstavkom 180. člena ZPP je predpogoj za učinkovito in pravično sojenje. Samo tak zahtevek natančno in konkretno opredeli vsebino zahtevanega sodnega varstva ter tožencu omogoči, da se brani. Ker tožbeni predlog (petit) sodišče dobesedno vnese v sodbo, je določen zahtevek nujen tudi zaradi varstva tožnikovega položaja.
5. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da tožba, ki jo je tožnica vložila 24. 6 2013 in popravila 4.11.2013, še vedno ni sposobna za obravnavanje. Zahtevki v njej še vedno niso konkretizirani, izvršljivi, niti ni natančno in konkretno opredeljena vsebina sodnega varstva in kot taki niso sposobni za obravnavo. Že sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zahtevek določen takrat, kadar ni nobenega dvoma o tem, kaj tožeča stranka vtožuje in da samo tak zahtevek tožencu omogoča, da se brani. Iz dejstev, ki so navedena v tožbi še vedno, tudi po dopolnitvi, ni mogoče jasna identifikacija zahtevka in še vedno ni jasno, kaj je sploh predmet spora. Iz nerazumljivih in obširnih izvajanj tožnice je mogoče ugotoviti le (pa še to s pomočjo prilog), da je tožnica dedinja po pokojnem očetu J., da je v zapuščinskem postopku D 217/2010 pred Okrajnim sodiščem v Radovljici podala izjavo o sprejemu dediščine in da tečeta v zvezi z omenjeno zapuščino že dva postopka in sicer I P 649/2008 zaradi vrnitve darila (med sedaj pokojnim J. st. in prvim tožencem) ter I P 358/2013 zaradi ugotovitve skupnega premoženja, izločitve iz zapuščine in vrnitve darila (med drugo toženko ter tožnico in prvim tožencem). Kakšno pravno varstvo zahteva tožnica v tem postopku, pa ni razumljivo, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi bilo sodišče dolžno upoštevati 285. člen ZPP. Dolžnost materialno procesnega vodstva nastopi šele, ko je sporni predmet jasno identificiran oziroma, ko je tožba vsaj formalno popolna. Nenazadnje pritožnica celo sama priznava, da zahtevek ni bil popravljen in se pri tem sklicuje na slabo delo pooblaščencev, kar pa na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati.
6. Pravilna je tudi odločitev o stroških postopka, ki temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP (načelo uspeha). Neutemeljena je pavšalno navržena trditev, da ni bilo nobenih telekomunikacijskih storitev za 20 EUR, saj je podlaga za prisojo teh stroškov v Odvetniški Tarifi (tar. št. 6002), ki jo je sodišče prve stopnje, tako kot za ostale prisojene stroške, skrbno in natanačno navedlo.
7. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).