Jedro

Pravica do razdrtja pogodbe še ne zadostuje za sklep, da je pogodba razdrta, zaradi česar ta ni več podlaga izpolnitvenemu zahtevku. Če ima pogodbena stranka takšno enostransko upravičenje, ga mora sopogodbeniku izjaviti. Uveljavitev tega upravičenja predpostavlja jasno in nedvoumno izjavo. Res prevzemnik dela odgovarja za uspeh prevzetega dela. Toda, ne gre prezreti, da so bile v konkretnem primeru obema pravdnima strankama znane okoliščine o neprimernosti materiala. Za takšen primer bi po prepričanju pritožbenega sodišča prišlo v poštev določilo 1. odst. 480. čl. ZOR (v zvezi s 3. odst. 121. čl. ZOR), po katerem se prizadeti kupec (v konkretnem primeru naročnik) ne more sklicevati na napako, če je zanjo vedel. V takšnem primeru porazdelitev rizika za uspeh posla, kakršna je v načelu uveljavljena pri pogodbi o delu, ni ustrezna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP/99 (ur.l. RS 26/99) postopek nadaljevalo po določilih ZPP/77 (Ur. l. SFRJ 4/77 - 27/90). Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Ig ... z dne ... in zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala plačilo 456.120,00 SIT s pp. Tako je odločilo zato, ker je presodilo, da je tožena stranka razdrla pogodbo, na kateri temelji uveljavljano plačilo. Tožeča stranka se je pravočasno pritožila proti sodbi sodišča prve stopnje zaradi "vseh" pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ali pa naj jo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Na vročeno pritožbo nasprotna stranka ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe bi sledilo, da zavrnitev tožbenega zahtevka temelji na pravici tožene stranke, da zaradi spornih napak plastenk pogodbo razdre (619. čl. ZOR). S tem v zvezi je treba pojasniti, da zgolj pravica do razdrtja pogodbe še ne zadostuje za sklep, da je pogodba razdrta, zaradi česar ta ni več podlaga izpolnitvenemu zahtevku. Če ima pogodbena stranka takšno enostransko upravičenje, ga mora sopogodbeniku izjaviti. Uveljavitev tega upravičenja predpostavlja jasno in nedvoumno izjavo. Te pa, upoštevaje trditve tožene stranke, ta ni podala, na kar pritožnica utemeljeno opozarja. Pri presoji obravnavanega gospodarskega spora tako ni moč izhajati iz okoliščine, da je bila sporna pogodba razdrta. Tožena stranka se je uveljavljanemu izpolnitvenemu zahtevku upirala z zatrjevano reklamacijo dobavljenega blaga, kateri tožeča stranka naj ne bi ugovarjala. Takšen ugovor bi bilo moč pravno kvalificirati kot ugovor po 2. odst. 616. čl. ZOR. Pritožnica se v zvezi s pravočasnostjo notifikacije napak zmotno sklicuje na 1. odst. 618. čl. ZOR. To določilo bi prišlo v poštev, če tožeči stranki ne bi bila znana dejstva, na katera se sporna napaka nanaša. Kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, se tožeča stranka ne more uspešno sklicevati, da ji ta dejstva niso bila znana, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Zato je svojo odločitev prvostopenjsko sodišče tudi utemeljilo s 617. čl. ZOR in ne s 1. odst. 618. čl. ZOR, kot zmotno meni pritožnica. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je bil vzrok za pokanje plastenk, reklamiranih v večjem številu kot prej, material, iz katerega so bile izdelane, saj materialu PET-G ni bil dodan "sukano". Zadostno podlago za takšno ugotovitev je sodišče prve stopnje imelo zlasti v strankini izpovedbi direktorja tožeče stranke, izpovedbi tožene stranke in nespornih ugotovitvah o uspehu preizkusov, ki sta jih pravdni stranki opravili prav zato, da bi lahko primerjali kvaliteto izdelkov, proizvedenih iz PET-G oz. iz PET-G z dodatkom "sukana". Ta ugotovitev sodišča prve stopnje je sicer res posredna, temelji na logičnem sklepanju o obstoju tega dejstva na podlagi pravkar zapisanih ugotovljenih neposrednih dejstvih, a prav zato, ker je sklepanje prvostopenjskega sodišča življenjsko sprejemljivo, pritožbeno sodišče vanj ne dvomi. Sicer pa tožeča stranka ni predlagala dokazov, ki bi to ugotovitev omajali npr. v strokovnem pogledu. Jedro spora tako ostaja, ali so resnične trditve tožeče stranke, da ji je tožena stranka sama dala navodilo, naj izdela plastenke brez dodatka "sukano", potem ko ji je tega dodatka zmanjkalo. Pravna kvalifikacija o pomenu te okoliščine je namreč drugačna od tiste, ki jo je napravilo prvo sodišče. Res prevzemnik dela odgovarja za uspeh prevzetega dela. Toda, ne gre prezreti, da so bile v konkretnem primeru obema pravdnima strankama znane okoliščine o neprimernosti materiala PET-G. Sicer se ne bi dogovorili, da bosta temu materialu dodali "sukano". In če bi tožena stranka res tožeči naročila, naj plastenke izdela iz neprimernega materiala, ni bila dolžnost tožeče stranke, da toženo še posebej opozarja, da ne jamči za kvaliteto izdelka. Da je ta neustrezna, je bilo obema pravdnima strankama dobro znano. Takšno navodilo tožeče stranke zato tudi ne bi ustrezalo naravi posla, v katerem bi tožeča stranka nosila riziko neuspeha. Iz določila 2. odst. 606. čl. ZOR sledi, da je razdrtje pogodbe v primeru, če naročnik vztraja, da prevzemnik posla stvar izdela iz materiala z napakami (v konkretnem primeru neprimernega materiala), pravica slednjega, ne pa njegova dolžnost. Če bi to bila njegova dolžnost, potem se besedilo ne bi moglo glasiti, da prevzemnik posla "lahko pogodbo razdre". Po stališču prvega sodišča, bi tožena stranka uspela z ugovorom znižanja plačila za naročeno delo zaradi neprimernosti materiala, pa je prav ona bila tista, ki je naročila delo z uporabo takšnega materiala, kljub temu, da je bila seznanjena, da material ni primeren. Za takšen primer bi po prepričanju pritožbenega sodišča prišlo v poštev določilo 1. odst. 480. čl. ZOR (v zvezi s 3. odst. 121. čl. ZOR), po katerem se prizadeti kupec (v konkretnem primeru naročnik) ne more sklicevati na napako, če je zanjo vedel. V takšnem primeru porazdelitev rizika za uspeh posla, kakršna je v načelu uveljavljena pri pogodbi o delu, ni ustrezna. Napaka izdelka namreč ne izvira iz sfere prevzemnika posla: ne iz njegove storitve ne iz morebitnih zavestno ali nezavestno zanemarjenih strokovnih dolžnosti, ki jih ima v razmerju do naročnika posla v zvezi z njegovim naročilom. Iz doslej razloženega sledi, da je pravno relevantno, ali je res ožena stranka tožeči naročila izdelavo plastenk iz PET-G brez dodatka "sukano", kljub temu da je vedela za neprimernost tega materiala. V nadaljnjem postopku bo zato treba ugotoviti, ali so resnične trditve tožeče stranke, da ji je tožena stranka po njenem opozorilu, da dodatka "sukano" nima več, naročila naj nadaljuje izdelavo plastenk iz PET-G brez tega dodatka. S tem v zvezi morda ni odveč opozoriti na nesporno ugotovitev, da je tožena stranka dodatek "sukano" posebej plačevala (zapisnik z glavne obravnave, ki je bila 13.1.1999, l.št. 29). Če se bo izkazalo, da te trditve tožeče stranke niso resnične, pa bo treba v zvezi z uveljavljano reklamacijo presoditi utemeljenost tega ugovora po višini. O tem izpodbijana sodba nima razlogov zaradi uvodoma opisane zmotne materialnopravne presoje o razdrtju pogodbe. V nadaljevanju bo tako treba ugotoviti, ali so resnične trditve tožene stranke o številu reklamiranih plastenk. In ker gre za ugovor znižanja plačila, bodo za izračun relevantni podatki o ceni za izdelavo posamezne plastenke, dogovorjeni med pravdnima strankama. Ugovor povračila stroškov v zvezi s prevozom v Nemčijo dne 25.1.1995 in pa "zadoščenje" zaradi nepravilnega tiska pa bi kazalo obravnavati kot zahtevo za povračilo škode, ki naj bi jo tožena stranka pretrpela zaradi očitanih napak (prim. 2. odst. 618. čl. in 2. odst. 616. čl. ZOR). Glede na navedeno je podan razveljavitveni razlog iz 3. odst. 370. čl. ZPP/77. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 166. čl. ZPP.