Jedro

Prvodolžnik ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vložitve predloga na podlagi notarskega zapisa in da je terjatev že zapadla. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo ugovor.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor prvodolžnika kot neutemeljen (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog prvodolžnika za izvršbo na drugo izvršilno sredstvo (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je upnik predlagal zoper dva dolžnika izdajo sklepa o izvršbi, predlogu je priložil notarski zapis posojilne pogodbe SV 374/16 z dne 7. 6. 2016, iz katerega izhaja, da je terjatev zapadla. Zadnji obrok je zapadel v plačilo 29. 6. 2021. Navedbe prvodolžnika, da je redno mesečno plačeval 85,00 EUR, so neutemeljene oziroma neizkazane, saj je upnik v odgovoru navedel, da je do vložitve predloga za izvršbo upošteval vsa delna plačila, prvodolžnik pa ni podal dokazil o poplačilu vseh zapadlih in zamudnih obresti, ki se izterjujejo, zato je ugovor neobrazložen in posledično neutemeljen. Upnik je predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in je že v predlogu za izvršbo natančno, jasno in razčlenjeno pojasnil višino terjatve ter predložil izračun, zato je bilo na prvodolžniku dokazno breme, da je delno poplačal terjatev.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo prvodolžnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da upniku poplačuje dolg in je bilo med strankama dogovorjeno, da od dolžnika ne bo terjal obveznosti do tedaj, dokler se ne dogovorita glede višine morebitne obveznosti in višine dolga.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da dolžnik podobno kot v ugovoru navaja neresnična dejstva, da naj bi dolg poplačeval in da naj bi imel z upnikom sklenjen dogovor, pri čemer trditev ne podkrepi z dokazili. Niti dolžnik niti zastavna dolžnica nista po vložitvi predloga izvedla upniku nobenega poplačila niti nima z dolžnikoma sklenjenega dogovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvodolžnik za pritožbeno navedbo, da upniku poplačuje dolg, predlaga edini dokaz zaslišanje strank. Ta dokaz ni primeren, ker v pritožbi ni pojasnil zakaj ne bi mogel poplačila dokazovati z listinami.

6. Preostala pritožbena trditev, da je bilo med strankama dogovorjeno, da upnik ne bo terjal prvodolžnika dokler se ne dogovorita glede višine obveznosti in višine dolga, je pritožbena novota. Prvodolžnik ni pojasnil zakaj te navedbe ne bi mogel podati pravočasno brez svoje krivde v ugovoru. Sodišče druge stopnje zato ni upoštevalo te novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

7. Prvodolžnik ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vložitve predloga na podlagi notarskega zapisa in da je terjatev že zapadla (5. točka obrazložitve sklepa). Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo ugovor po prvem odstavku 55. člena ZIZ. Odločitve o zavrnitvi predloga za izvršbo na drugo izvršilno sredstvo prvodolžnik obrazloženo ne izpodbija.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.