Jedro

Če v izreku odločbe o prekršku niso konkretno opisani zakonski znaki prekrška, očitanega storilcu, je podana kršitev iz 1. točke 156. člena ZP-1.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se postopek o prekršku zoper J. L., ustavi.

II. Stroški postopka o prekršku bremenijo proračun.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ, Policijska postaja Šmarje pri Jelšah je J. L. spoznal za odgovornega prekrška po prvem odstavku 8. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju: ZJRM-1) ter mu je izrekel opomin. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je zahtevo za sodno varstvo storilca kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero v prvi vrsti uveljavlja kršitev materialnih določb po prvi točki 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1),(1) saj izrek odločbe o prekršku, po njenem mnenju, sploh nima vseh sestavin, ki so predpisane po tretjem odstavku 56. člena ZP-1, v skladu s katerim mora biti v izreku odločbe o prekršku konkretiziran tudi dejanski stan prekrška. K popolni nejasnosti dodatno prispeva tudi navedba, da je kršitelj motil mir in počitek ljudi s hrupom kot zakoniti zastopnik Društva šoferjev, motoristov in prijateljev, kar je v zahtevi za sodno varstvo izpostavil tudi storilec, vendar se sodišče do teh navedb v sodbi ni opredelilo, zaradi česar je, po mnenju vrhovne državne tožilke, podana tudi bistvena kršitev določb postopka po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, da odločbo o prekršku odpravi in postopek zoper storilca ustavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu in njegovemu zagovorniku, ki se o zahtevi za varstvo zakonitosti nista izjavila.

B.

4. V skladu z določbo 2. člena ZP-1 nikomur ne sme biti izrečena sankcija za prekršek, če dejanje ni bilo z zakonom, uredbo ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določeno kot prekršek, preden je bilo storjeno, in če za tako dejanje ni bila predpisana sankcija za prekršek. Skladno z navedenim mora izrek odločbe o prekršku med drugim obsegati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek - kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine (tretji odstavek 56. člena ZP-1). Opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega dejanja z navedbo konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Le opis ravnanja, ki je v zadostni meri konkretiziran, omogoča pravno vrednotenje ter hkrati uresničevanje storilčeve pravice do obrambe. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da golo prepisovanje zakonskega besedila ne zadosti standardu konkretizacije dejanskega stanu prekrška (prim. tudi sodbi VS RS IV Ips 76/2011 z dne 20. 12. 2011 in IV Ips 73/2012 z dne 18. 9. 2012).

5. Vrhovni državni tožilki je potrebno pritrditi, da je v tem primeru podana zatrjevana kršitev materialnega zakona, saj v izreku odločbe o prekršku ni navedena nobena okoliščina, ki bi očitani prekršek konkretizirala, ampak le prepisano besedilo prvega odstavka 8. člena ZJRM-1. Prekrškovni organ namreč v izreku odločbe navaja, da je dne 26. 12. 2008 ob 1.30 uri v prostorih Društva šoferjev, motoristov in prijateljev na naslovu P., J. L. kot zakoniti zastopnik omenjenega društva med 22.00 in 6.00 uro motil mir in počitek ljudi s hrupom ter s tem storil prekršek po prvem odstavku 8. člena ZJRM-1. 6. Zgoraj pojasnjenim zahtevam po konkretizaciji izreka (tretji odstavek 56. člena ZP-1) bi bilo zadoščeno, če bi se v izreku odločbe o prekršku (in ne zgolj v obrazložitvi) zakonska znaka motenju miru ali počitka ter povzročanje hrupa konkretizirala na primer z opisom (seveda, pod pogojem, da bi bile te okoliščine v postopku o prekršku tudi ugotovljene), da je storilec motil mir oziroma počitek prijaviteljice oziroma njene družine s tem, ko je v spodnjih prostorih hiše v nočnem času povzročal hrup z glasnim govorjenjem, vreščanjem, razgrajanjem, razbijanjem in podobno. Je pa moč vrhovni državni tožilki pritrditi tudi, da dodatno nejasnost v izrek vnaša navedba, da je storilec prekršek storil kot zakoniti zastopnik Društva šoferjev, motoristov in prijateljev - ni namreč jasno ali naj bi očitani prekršek storil sam ali se mu morebiti ne očita celo odgovornost za drugega, tj. za ravnanje članov društva v prostorih Društva šoferjev, motoristov in prijateljev.

C.

7. V izreku izpodbijane odločbe o prekršku niso konkretno opisani zakonski znaki prekrška, očitanega storilcu po prvem odstavku 8. člena ZJRM-1, saj ni opisano nobeno ravnanje storilca, ki bi pomenilo konkretizacijo očitka motenja miru in počitka ljudi s hrupom. S tem je podana kršitev iz 1. točke 156. člena ZP-1. Zato je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovne državne tožilke ter postopek o prekršku zoper storilca ustavilo.

8. Ker je bil postopek ustavljen, stroški postopka bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena ZP-1 v zvezi s 148. členom ZP-1).

Op. št. (1): Ker se je postopek o prekršku začel pred uveljavitvijo novele ZP-1G, se v skladu s šestim odstavkom 52. člena ZP-1G dokonča po določbah ZP-1, ki so veljale pred sprejetjem omenjene novele.