Jedro

Golo zatrjevanje relevantne procesne kršitve še ne utemeljuje dopustitve revizije, pač pa mora takšne kršitve predlagatelj tudi izkazati.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba in potrjena sodba prve stopnje o (delni) zavrnitvi njegovega tožbenega zahtevka (za plačilo 8.001,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi). Izpostavlja dve pomembni pravni vprašanji, katerih rešitev v sodbah sodišče prve in druge stopnje po njegovem mnenju odstopa od prakse tako višjih kot tudi vrhovnega sodišča, in sicer, ali lahko sodišče po izteku roka, določenega za odpravo napak s strani naročnika, določi drugačno jamčevalno sankcijo, kot jo izbere naročnik, in ali lahko sodišče samo presoja strokovnost in pravilnost izvedenskega mnenja. Trdi, da je zaradi stvarne napake s tožbo zahteval znižanje plačila po 640. členu Obligacijskega zakonika, sodišče pa je na podlagi (napačnega) izvedenskega mnenja določilo plačilo stroškov v višini stroškov za odpravo napake. S tem je stranki določilo jamčevalno sankcijo, kakršno glede na potek roka, ki ga je za odpravo napake določil tožnik, izvajalec ne bi mogel več izbrati. V obravnavanem primeru je bilo izvedensko mnenje v celoti zgrešeno. Tožeča stranka je svoje nestrinjanje natančno obrazložila in navedla razloge, zakaj je mnenje zgrešeno in česa izvedenka pri oceni stroškov ni upoštevala. Obrazložena graja tako poraja dvom v pravilnost mnenja in zahteva od sodišča postavitev novega izvedenca. Pravilnost grajanega mnenja lahko oceni le strokovnjak z ustreznega področja, ki s potrebnim znanjem razpolaga, ne pa sodišče. V nadaljevanju predloga tožnik predstavlja tudi svoje stališče o neustavnosti (nekaterih) določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o (dopuščeni) reviziji.

2. Za oceno ustavnosti zakonskih določb je pristojno ustavno sodišče (prvi odstavek 160. člena Ustave ter prvi odstavek 1. člena in prvi odstavek 21. člena Zakona o ustavnem sodišču, v nadaljevanju ZUstS). Vrhovno sodišče ne meni, da so določbe ZPP o (dopuščeni) reviziji protiustavne, zato postopka za odločanje o predlogu za dopustitev revizije ni prekinjalo, temveč je o predlogu odločilo (23. člen ZUstS).

3. Pogoji za dopustitev revizije niso podani. Predlagatelj je opredelil sporni pravni vprašanji, o katerih naj odloči vrhovno sodišče, delno napačno pa navedel pravna pravila, ki naj bi bila prekršena. Obe vprašanji, ki ju izpostavlja predlog za dopustitev revizije, sta namreč procesne narave, in sicer vprašanje prekoračitve tožbenega zahtevka oziroma odločitve o nečem drugem (s tožbenim zahtevkom naj bi tožeča stranka kot jamčevalno sankcijo uveljavljala znižanje kupnine in ne odprave napake), kar predstavlja kršitev pravila o vezanosti na zahtevek (prvi odstavek 2. člena ZPP) ter vprašanje pravilnosti izvedenega dokaza z izvedencem (ki bi se po mnenju predlagatelja moral ponoviti z drugim izvedencem v skladu z 254. členom ZPP). Predlagatelj je sicer natančno in konkretno opredelil tako sporno pravno vprašanje kot tudi zatrjevane kršitve. Vendar pa golo zatrjevanje relevantne procesne kršitve še ne utemeljuje dopustitve revizije, pač pa mora takšne kršitve predlagatelj tudi izkazati. Ta izkaz (izkaz verjetnosti) pa zgolj iz priloženih sodb druge in prve stopnje ne izhaja. V skladu s tretjim odstavkom 367.b člena ZPP bi lahko predlagatelj v ta namen predložil tudi kopije drugih listin iz sodnega spisa, ki naj bi izkazovale obstoj kršitev pravdnega postopka, ki jih zatrjuje (npr. tožbo, iz katere bi bila razvidna vsebina zahtevka, zaradi presoje istovetnosti zahtevka in odločitve sodišč; vlogo, v kateri je grajal izvedensko mnenje, zaradi presoje obstoja izkazanega dvoma v pravilnost podanega izvedenskega mnenja). Njegove trditve o kršitvah so torej ostale neizkazale, zato je vrhovno sodišče njegov predlog za dopustitev revizije zavrnilo.