Jedro

Kolikor toženec meni, da formalna dopolnitev vloge (ki konkretno predstavlja zgolj ustrezen podpis vloge) ni dopustna, bi moral v izpodbijanem sklepu navesti ustrezno pravno podlago za takšno odločitev in jo pojasniti, kar v obravnavanem primeru ni podano. Zgolj navedba Javnega poziva brez ustrezne navedbe materialnega predpisa, ki onemogoča formalno dopolnitev vloge, ne zadošča za zakonito odločitev. Takšna pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ki je ni mogoče rešiti z odgovorom na tožbo in pripravljalno vlogo toženca, ne zadosti standardu obrazloženosti upravnega akta po 214. členu ZUP.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo PEVAV1-21/00179 z dne 26. 4. 2021 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo (v nadaljevanju toženec) na podlagi Javnega poziva za vavčer za pridobitev certifikatov z evidenčno številko EVAV1-21/00179 (v nadaljevanju Javni poziv) sklenil, da se vloga tožnika zavrže. V obrazložitvi navaja, da je pri pregledu vloge bilo ugotovljeno, da je le-ta nepopolna, saj ni podpisana s strani zakonitega zastopnika podjetja.

2.Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijani sklep iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Trdi, da je predmetno vlogo pravilno podpisal njegov zakoniti zastopnik, ki je sledil s strani toženca predpisanemu postopku elektronskega podpisovanja vloge, kar podrobno obrazloži. Posledično bi moral toženec ugotoviti, da je bila vloga podpisana s strani zakonitega zastopnika ter jo vsebinsko obravnavati in o njej odločiti. V kolikor pa je toženec menil, da vloga ni podpisana s strani zakonitega zastopnika tožnika, bi moral ravnati skladno z 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki ga citira. Toženec je vlogo zavrgel, namesto da bi tožnika pozval, naj odpravi pomanjkljivosti. S tem je opustil svojo dolžnost, tožniku pa onemogočil, da bi podal izjavo o dejstvih in okoliščinah po prvem odstavku 9. člena ZUP v zvezi s 146. členom ZUP. S tem je toženec storil absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka po tretji alineji drugega odstavka 237. člena ZUP. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi (pravilno odpravi - opomba sodišča) in zadevo vrne tožencu v ponovno odločanje.

3.Toženec v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožnika, da je vlogo pravilno podpisal, saj je kot podpisnik navedena njegova svetovalka A. A., ki ni tožnikova zakonita zastopnika. Toženec podrobno opiše postopek predpisanega elektronskega podpisovanja vloge. Pri podpisovanju vloge je prišlo do napake s strani tožnika in ne sistema toženca. V pozivni dokumentaciji je toženec opozoril, da mora vlogo podpisati izključno in samo zakoniti zastopnik prijavitelja in da bo v primeru, če vloga ne bo podpisana s strani zakonitega zastopnika, vlogo zavrnil kot neustrezno. Ker vloga ni bila ustrezno podpisana, je toženec tožnikovo vlogo zavrgel, ne da bi tožnika pozival k dopolnitvi. V skladu s pravili Javnega poziva dopolnitev vloge ni možna. Ker je bila vloga formalno nepravilna, saj ni mogoče šteti, da predstavlja veljavno izjavo volje tožnika, je ravnal pravilno, ko je tožnikovo vlogo zavrgel. Sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.

4.V pripravljalni vlogi tožnik navaja, da je vlogo pravilno podpisal, kar podrobno obrazloži. Polemizira pravilnost in ustreznost predpisanega postopka elektronskega podpisovanja vloge toženca in ponovno izpostavlja, da bi ga moral toženec, kolikor je menil, da vloga ni pravilno podpisana, v skladu z 67. člena ZUP pozvati, da to pomanjkljivost odpravi.

5.Toženec v pripravljalni vlogi trdi, da je v okviru Javnega poziva izbral postopek podpisovanja vlog, ki je skladen s predpisi, ki urejajo elektronsko podpisovanje in je tudi ustrezen. Tožnik ni pravilno sledil navodilom za podpisovanje vloge in je posledično pri podpisovanju prišlo do napake na strani tožnika. Kot neutemeljene prereka navedbe tožnika, da naj bi šlo za nepoznan in neveljaven način elektronskega podpisovanja, kar obrazloži. Stališče tožnika, da bi moral toženec ravnati skladno z 67. členom ZUP ni utemeljeno, saj ne gre za upravno stvar. Tudi Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP-1) kot področni zakon, na katerem Javni poziv temelji, izrecno omogoča odstop od pravil, ki zagotavlja možnost dopolnjevanja vloge. V konkretni zadevi gre za obligacijsko pravno razmerje med tožnikom in tožencem, ki temelji na Javnem pozivu kot enostranski izjavi volje toženca, da bo pod določenimi pogoji prijaviteljem na Javni poziv izplačal določena denarna sredstva, zato v tej zadevi ZUP ni mogoče uporabiti niti smiselno oziroma subsidiarno. Pravno podlago Javnega razpisa predstavlja ZPOP-1, ki postopek podelitve natančno ureja in v okviru tega v 34.a členu izrecno določa, da se pravila o dopolnitvi vlog ne uporabljajo. Posledično je imel toženec na zakonu posebej utemeljeno pravico in možnost določiti strožje standarde glede popolnosti vloge in v okviru tega določiti, da bo nepopolne vloge zavrnil brez možnosti dopolnjevanja.

6.Tožba je utemeljena.

7.Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost odločitve toženca o zavrženju tožnikove vloge, oddane na Javni poziv. Med strankama je sporno, ali se pri odločanju toženca o dopolnitvi vloge v konkretnem postopku Javnega poziva smiselno uporablja določilo 67. člena ZUP.

8.Javni poziv je tako kot javni razpis specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Bistvo konkurenčnih postopkov, vključno z obravnavanim, je presoja, katerih izmed kandidatov, katerih interesi si zaradi omejenosti finančnih sredstev nasprotujejo, najbolje izpolnjuje pogoje oziroma merila za pridobitev teh sredstev. V postopku sofinanciranja iz javnih sredstev gre za odločanje o javnopravnih stvareh, ki sicer nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP. Odločanje o tožnikovi vlogi na Javni poziv torej predstavlja drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena ZUP, ki določa, da se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Smiselna (poleg tega, da je tudi subsidiarna) uporaba ZUP ustreza naravi in potrebam postopka, kot je obravnavani. Neutemeljen je torej toženčev ugovor, da gre v konkretnem primeru za obligacijsko pravno razmerje, temveč gre v tem primeru za odločanje v drugi javnopravni zadevi.

9.Sklicevanje toženca na 34.a členu ZPOP-1, ki ureja postopek Javnega poziva, po presoji sodišča ne pomeni, da se tudi v takem postopku ne uporabljajo pravila poštenega postopka, tudi če gre za skrajšani postopek zaradi ekonomičnosti postopka samega. Navedeno tudi ne pomeni, da se v takšnem postopku ne upoštevajo postopkovna pravila, skladno z načeloma zakonitosti in varstva pravic strank (6. člen in 7. člen ZUP).

10.Glede obvezne uporabe določil ZPOP-1, kot jo navaja toženec, ki meni, da je s tem izključena uporabo določil ZUP, sodišče pojasnjuje, da tretji odstavek 34.a člena ZPOP-1 določa, da je vlogo vlagatelja na Javni poziv mogoče spremeniti. To pomeni, da navedena določba predstavlja možnost celo vsebinske spremembe vloge, zaradi česar je po mnenju sodišča morebitna formalna odprava pomanjkljivosti toliko bolj razumljiva. Če namreč toženec meni, da se pri izvedbi postopka Javnega poziva, zaradi četrtega odstavka 34.a člena ZPOP-1 (ki določa katere člene ZPOP-1 se pri postopku Javnega poziva uporablja) ne uporablja ostalih določil ZPOP-1, pa navedeni člen ne izključuje uporabe splošnih določil postopka po ZUP. Toženec je namreč Javni sklad, na katerega so s strani države prenesena pooblastila za odločanje, zaradi česar je dolžen spoštovati pravila poštenega postopka, kot veljajo za upravni postopek, saj gre za javnopravno stvar, pri čemer sodišče pripominja, da 34.a člen ZPOP-1 ne izključuje uporabe določil ZUP.

11.Tako prvi odstavek 67. člena ZUP določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu. Navedeno določbo ZUP toženec ni upošteval, zato je po presoji sodišča bistveno kršil pravila postopka.

12.Kolikor pa toženec meni, da formalna dopolnitev vloge (ki konkretno predstavlja zgolj ustrezen podpis vloge) ni dopustna, pa bi moral v izpodbijanem sklepu navesti ustrezno pravno podlago za takšno odločitev in jo pojasniti, kar v obravnavanem primeru tudi ni podano. Zgolj navedba Javnega poziva brez ustrezne navedbe materialnega predpisa, ki onemogoča formalno dopolnitev vloge (z ustreznim podpisom zakonitega zastopnika), ne zadošča za zakonito odločitev. Takšna pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ki je ni mogoče rešiti z odgovorom na tožbo in pripravljalno vlogo toženca, namreč ne zadosti standardu obrazloženosti upravnega akta po 214. členu ZUP. Za pošten postopek pa je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in pravica do poštenega postopka iz 6. člena EKČP.

13.Na podlagi vsega zgoraj navedenega sodišče pripominja, da morajo biti iz obrazložitve upravnega akta konkretizirane okoliščine v takšni meri, da se stranka lahko do njih opredeli. Toženec posebej v izpodbijanem sklepu po že povedanem ni pojasnil materialno pravno podlago, po kateri tožnik ne sme dopolniti vloge z ustreznim elektronskim podpisom, ki predstavlja zgolj formalno pomanjkljivost v postopku (ob sicer izrecno v 34.a členu ZPOP-1 dopuščeni vsebinski spremembi vloge), kar je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izostalo. V tovrstnih postopkih pa je bistveno, da se zagotovi pravica do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so oddali svoje vloge, to je, da se vsi prijavitelji obravnavajo pod enakimi pogoji ter posledično, da veljajo enaki pogoji za odločanje o ustrezni prijavi prijavitelja, ki bo deležen sofinanciranja iz javnih sredstev. Vse navedeno pomeni, da je izpodbijani sklep upravna odločba, ki mora biti v skladu z 214. členom ZUP ustrezno obrazložen, da je posledično vsem strankam postopka omogočeno enako pravno varstvo, kar pa v danem primeru ni podano.

14.V takšnih okoliščinah se sodišče ni opredeljevalo do ostalih tožbenih navedb.

15.Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in ob upoštevanju četrtega in petega odstavka tega člena ZUS-1 zadevo vrnilo tožencu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka in tožniku dati možnost, da formalno pomanjkljivost odpravi ali pa v aktu navesti ustrezno materialno pravno podlago, ki izključuje uporabo določil 67. člena ZUP in pravil poštenega postopka po 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP).

16.Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K točki II izreka

17.Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, se tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) znašajo stroški postopka 347,70 EUR.

18.Obresti od zneska stroškov tega upravnega spora je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude (prvi odstavek 299. člena v zvezi z 378. členom Obligacijskega zakonika; OZ). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. C Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

-------------------------------

1Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 357/2015 z dne 5. 4. 2017.

2Primerjaj sodbo Upravnega sodišča RS IV U 127/2021-11 z dne 15. 3. 2022.

3Ki določa, da je sprememba vloge dopustna do odločitve o dodelitvi sredstev, pri tem pa se glede vrstnega reda popolnih vlog šteje, da je bila spremenjena vloga znova vložena.

4Primerjaj sodbo Upravnega sodišča RS II U 213/2021-14 z dne 3. 11. 2021.

5Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 357/2015, X Ips 358/2015, X Ips 359/2015 in X Ips 360/2015, vse z dne 5. 4. 2017.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 67, 214

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.