- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 1622/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:III.CP.1622.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Odlog izvršbe - Ali je mogoče odložiti izvršbo na podlagi trditev dolžnika o oškodovanju zaradi prodaje na dražbi po nižji ceni od ocenjene vrednosti?Dolžnik trdi, da bo utrpel znatno škodo zaradi prodaje premičnin na dražbi po ceni, ki je nižja od ocenjene vrednosti, in da bi moral zaradi tega zapreti trgovino.
- Oškodovanje dolžnika - Ali prodaja na dražbi v izvršilnem postopku predstavlja dejanje oškodovanja dolžnika?Sodišče ugotavlja, da prodaja na dražbi ne pomeni oškodovanja dolžnika, razen če gre za prodajo v nasprotju z določbami 94. čl. ZIZ.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ni mogoče šteti, da pomeni prodaja na dražbi v izvršilnem postopku dejanje oškodovanja dolžnika, čeprav je dosežena nižja cena od ocenjene vrednosti prodanih stvari, razen če gre za prodajo v nasprotju z določbami 94. čl. ZIZ. Zato neugodne posledice prodaje po ceni, nižji od ocenjene vrednosti, niso relevantne za odlog izvršbe.
Izrek
Pritožbo se zavrne kot neutemeljeno in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe, ki jo je dovolilo s sklepom z dne 29.12.1998. Zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe se dolžnik pravočasno pritožuje ter predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Meni, da je le-to dejansko stanje zmotno ugotovilo. Dokaza z zaslišanjem strank ni izvedlo, zato ni preverilo dolžnikovih trditev, na kakšen način bi utrpel znatnejšo škodo. Ker dolžnik nima denarnih sredstev, se bo v celoti uresničil upnikov predlog za rubež in prodajo premičnin, te bodo na dražbi prodane pod ocenjeno vrednostjo (lahko celo za 2/3-ini) in je samo po sebi umevno, da bo dolžnik na ta način znatno oškodovan. Tega dejstva ni potrebno posebej dokazovati.
Pritožba je neutemeljena.
Dolžnik je predlog za odlog izvršbe podal iz več razlogov: ker razpolaga samo z manjšo zalogo trgovskega blaga, ki bo na dražbi prodano pod ceno in bo zato utrpel precejšnjo škodo, nadalje ker bi moral v posledici navedenega trgovino zapreti ter bi A.K. ostala brez dela in končno zato, ker domneva, da v primeru neuspeha v revizijskem postopku, od upnika svojega denarja ne bo več mogel dobiti nazaj. Ocena sodišča prve stopnje, da nobeden od navedenih razlogov ni razlog za odlog izvršbe v smislu 71. čl. ZIZ, je po mnenju drugostopnega pravilna. Ni namreč mogoče šteti, da pomeni prodaja na dražbi v izvršilnem postopku dejanje oškodovanja dolžnika, čeprav je dosežena nižja cena od realne vrednosti, razen, če gre za prodajo v nasprotju z določbami 94. čl. ZIZ. Zato neugodne posledice morebitne prodaje po ceni, nižji od ocenjene vrednosti prodanih stvari, niso relevantne za odločitev o utemeljenosti predloga za odlog izvšrbe. Pritožbo, ki uveljavlja prav te razloge, je bilo zato kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. odst. 380. čl. ZPP).