Jedro

Zmotna presoja pravilnosti postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 4.6.2004, s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je na podlagi 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST - UPB1, Uradni list RS, št. 20/04) tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Z navedenim sklepom je tožena stranka na podlagi določb 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000 in 52/02) zavrgla vlogo za sprejem A.A. v državljanstvo Republike Slovenije.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da ni sporno, da dne 14.4.2003, ko je tožnik vložil vlogo za sprejem v državljanstvo na podlagi 19. člena Zakona so spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS-č, Uradni list RS, št. 96/02) o njegovi zahtevi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS, Uradni list RS, št. 1/91) še ni bilo pravnomočno odločeno. Pritrdilo je stališču tožene stranke, da gre pri tožnikovih vlogah za sprejem v državljanstvo po 40. členu ZDRS in 19. členu ZDRS-Č za isto upravno zadevo, torej za odločanje o sprejemu tožnika v državljanstvo Republike Slovenije oziroma za odločanje o pravici fizične osebe na področju upravnega prava (2. člen ZUP). S tem je po presoji sodišča prve stopnje izpolnjen pogoj za zavrženje vloge po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP v zvezi z 2. členom ZUP, ter podana pravna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa.

V pritožbi zoper izpodbijano sodbo tožnik navaja, da je prošnjo za sprejem v državljanstvo po 19. členu ZDRS-Č vložil dne 14.4.2003, v obupu, ker njegova prošnja, ki jo je vložil po 40. členu ZDRS dne 18.12.1991, ves ta čas ni bila pravnomočno rešena. Od leta 1970 stalno živi v Sloveniji, dne 26.2.1992 je bil brez njegove vednosti in pristanka izbrisan iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije. Predlaga, da pritožbeno sodišče ponovno prouči zadevo in izda pozitivno sodbo ter naloži toženi stranki izdajo pozitivne odločbe o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije po 19. členu ZDRS, saj mu slovensko državljanstvo pripada po Ustavi RS, po zakonu, po mednarodni zakonodaji in konvenciji o človekovih pravicah. Sodišče ima to možnost pri toženi stranki urgirati zaradi molka organa v zadevi 40. člena ZDRS, ki se ne rešuje. V primeru zavrnilne odločitve pa uveljavlja primerno odškodnino po 26. členu Ustave Republike Slovenije, saj so v njegovem primeru kršeni skoraj vsi členi Ustave Republik Slovenije (8., 12., 13., 14., 25., 19., 21., 23., 26., 32., 33., 35., 38., 43., 49., 50., 52. in 78.). Predlaga tudi oprostitev plačila sodnih taks.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi 1. odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1.1.2007, po ZUS-1. Po 2. odstavku 107. člena ZUS-1 se do 1.1.2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbe po tej določbi, štejejo za revizije. Ker je tožničina pritožba zoper sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) sodišča prve stopnje vložena pred 1.1.2007, in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki se vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 85. člena ZUS-1). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

V obravnavani zadevi je s tožbo izpodbijana procesna odločitev upravnega organa. Revizijsko sodišče bi glede na takšno odločitev in glede na obseg revizijskih razlogov (1. odstavek 85. člena ZUS-1), lahko v tem primeru preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje le v okviru procesnih razlogov iz 1. točke 1. odstavka 85. člena ZUS-1 (zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1) vendar revident v reviziji ni navedla nobenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, ki bi jih storilo sodišče prve stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo, saj po uradni dolžnosti kot že navedeno pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). Sodišče prve stopnje je glede na določbe ZUP presodilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa in navedlo razloge za tako presojo. Revident sicer tej presoji sodišča prve stopnje nasprotuje, vendar zmotna presoja pravilnosti postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-1. Revizijske navedbe, da je bil revident nezakonito izbrisan iz registra stalnega prebivalstva ne morejo vplivati na odločitev v tej zadevi, ker to ni predmet tega upravnega spora. Revident v tožbi ni postavil zahtevka za odškodnino, ampak to zahteva šele v reviziji. Revizijsko sodišče presoja le zakonitost sodbe sodišča prve stopnje, v kateri pa, glede na navedeno, o odškodnini ni bilo odločeno.

Revizijsko sodišče pojasnjuje, da sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ni pravica posameznika, temveč le njegova možnost, o kateri se na podlagi prošnje odloča v predpisanem postopku. Zato zavrača kot neutemeljene revidentove navedbe, da mu „pripada slovensko državljanstvo“. Glede navedb, ki se nanašajo na molk organa revizijsko sodišče pojasnjuje, da ima ob pogojih, ki jih določa ZUP pravico pritožbe zaradi molka upravnega organa stranka, na katere zahtevo je bil uveden postopek, torej v obravnavanem primeru revident. Ker je po presoji revizijskega sodišča izpodbijana sodba pravilna in zakonita, revident pa ni pojasnil, v čem naj bi bile kršitve Ustave RS niti s čim utemeljuje njihovo kršitev, revizijsko sodišče njegove posplošene ugovore glede navedenega zavrača kot neutemeljene.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je revizijo, v skladu z določbo 92. člena ZUS-1, zavrnilo kot neutemeljeno.

O revidentovem predlogu za oprostitev sodnih taks, revizijsko sodišče ni odločalo, ker je o tem predlogu odločilo že sodišče prve stopnje (2. točka izreka sodbe in sklepa). Po 1. odstavku 14. člena ZST sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.