Jedro

O vračanju podržavljenega premoženja po ZDen se odloča posebej glede na vsak akt o podržavljenju. Če so bila zemljišča podržavljena na podlagi odločbe o arondaciji, izdane na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, je denacionalizacija dopustna le, če podržavljenec za arondirana zemljišča ni dobil ustreznih nadomestnih zemljišč. Po 59. členu ZUS se zavrne tožba in ne tožbeni zahtevek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, 92/05 in 45/06 - odl. US) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 6.1.2006, s katero je ta zavrnila pritožbo tožnikov zoper delno odločbo Upravne enote Domžale z dne 14.8.2003. S to odločbo je bil zavrnjen zahtevek za denacionalizacijo določenih nepremičnin, podržavljenih L.L., ker je zanje dobil ustrezna nadomestna zemljišča v vrednosti 86% podržavljenih zemljišč (29. točka 3. člena Zakona o denacionalizaciji, ZDen).

Prvostopno sodišče je v izpodbijani sodbi pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke v izpodbijani odločbi. Pojasnilo je vsebino 29. točke 3. člena ZDen in presodilo, da je glede na dejansko stanje zadeve, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, upravičenec za arondirana zemljišča dobil ustrezna nadomestna zemljišča, zato ni podana podlaga za denacionalizacijo. Ni utemeljena tožbena navedba, da kot odškodnine ni mogoče upoštevati zemljišč, ki so bila upravičencu podržavljena prej z drugim aktom, saj se podržavljenje po vsakem aktu o podržavljenju presoja posebej (62., 72. in 90. člen ZDen). Pri tem se je sklicevalo na upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (na primer zadeva, opr. št. I Up 546/2002 z dne 6.4.3005). Kot neutemeljen je zavrnilo tudi tožbeni razlog glede bistvenih kršitve pravil postopka, ker naj bi bila odločba tožene stranke pomanjkljivo obrazložena.

Tožniki vlagajo pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Menijo, da je izrek prvostopne sodbe "Tožba se zavrne." nedoločen, obrazložitev pa tega ne more sanirati. Zato je podana bistvena kršitev pravil ZUS in ZPP. Menijo, da se kot odškodnina po kasnejši odločbi ne morejo šteti zemljišča, ki so bila upravičencu podržavljena s predhodno odločbo brez odškodnine. Prizadeta in tožena stranka ter zastopnik javnega interesa na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče meni, da je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita, pritrjuje pa tudi razlogom za to odločitev, navedenim v obrazložitvi izpodbijane sodbe, k temu še dodaja: V obravnavanem primeru je predmet obravnave denacionalizacija nepremičnin, ki so bile prejšnjemu lastniku L.L. podržavljene z odločbo Medobčinske arondacijske komisije za območje občin Domžal in Kamnika, s sedežem pri SO Domžale z dne 3.3.1967, izdano na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, ki je kot temelj za denacionalizacijo naveden v 29. točki 3. člena ZDen, in ne denacionalizacija nepremičnin, ki so bila istemu lastniku podržavljena z odločbo Komisije za agrarno reformo Okrajnega Ljudskega odbora Kamnik z dne 6.7.1948, izdano na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji. Po ZDen se odloča o vračanja nepremičnin samostojno glede na vsak akt o podržavljenju.

Glede upravičenosti do denacionalizacije po arondacijski odločbi pa je bilo pravilno in zakonito ugotovljeno že v upravnem postopku, in je temu pravilno pritrdilo tudi prvostopno sodišče, da upravičenosti ni, ker je prejšnji lastnik za nepremičnine, podržavljene s to odločbo, prejel nadomestne nepremičnine v vrednosti 86% podržavljenih nepremičnin. Torej v tem primeru ni izpolnjen pogoj za vračanje iz 29. točke 3. člena ZDen. Po tej odločbi se namreč arondirana zemljišča vračajo le, če lastnik ob arondaciji zanje ni dobil ustreznih nadomestnih zemljišč. Pritožba torej v tem delu ni utemeljena, saj se pritožbeni ugovori v bistvu nanašajo na podržavljenje z odločbo z dne 6.7.1948, ki pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu.

Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da je izrek izpodbijane sodbe nerazumljiv. V 59. členu ZUS, po katerem je pravilno in zakonito odločalo prvostopno sodišče, je namreč določeno, da se s prvostopno sodbo zavrne tožba, ne pa morda tožbeni zahtevek.

Glede na to je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča. Pritožbeno sodišče je odločalo po ZUS-1 na podlagi 1. in 2. odstavka 107. člena ZUS-1.