Jedro

Sodišče v celoti ne more biti pristransko, to je lahko le posamezen sodnik. Za preprečitev pristranskega odločanja sodnika ZPP ureja institut izločitve sodnika v 70. členu.

Izrek

Predlog za prenos pristojnosti za odločanje na prvi in pritožbeni stopnji se zavrne.

Obrazložitev

Pred Okrožnim sodišče v Kopru je od leta 1993 v teku pravdni postopek po tožbi in po nasprotni tožbi zaradi plačila tolarske protivrednosti v uvodu navedenih zneskov.

Tožena stranka (po tožbi) je v vlogi z dne 23.2.2004 predlagala naslovnemu sodišču, da se za postopanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Svoj (že drugi) predlog utemeljuje s tem, da postopek traja nerazumno dolgo. Opozarja, da je Višje sodišče v Kopru obremenjeno s tesnimi sorodstvenimi vezmi s pisarno, ki zastopa tožečo stranko. Navaja, da je javna skrivnost, da navedena pisarna obvladuje celotno koprsko sodišče. Meni, da tožena stranka na nobenem sodišču pod pristojnostjo Višjega sodišča v Kopru, kot tudi ne pred njim, ne more pričakovati zakonitega postopanja in pravičnega sojenja. Kritizira pravna naziranja senata višjega sodišča in sodnice, ki vodi postopek na prvi stopnji. Podaja svoje razumevanje zadeve in trdi, da je vsem jasno, kako je treba odločiti, le sodišču ne. Naslovnemu sodišču predlaga, naj določi drugo stvarno pristojno sodišče izven območja Višjega sodišča v Kopru.

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče RS lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo, ZPP) na predlog stranke ali sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Toženkine povzete trditve iz predloga za prenos pristojnosti skušajo utemeljiti drug tehten razlog iz citirane zakonske določbe, vendar niso utemeljene. Dolgotrajnost postopka ne more biti razlog za prenos pristojnosti, kar je to sodišče že večkrat zapisalo.

Sodišče v celoti ne more biti pristransko, to je lahko le posamezen sodnik. Za preprečitev pristranskega odločanja sodnika ZPP ureja institut izločitve sodnika v 70. členu, ki v 3. točki določa, da sodnik ne more opravljati svoje funkcije v posamezni pravdni zadevi, če je strankin pooblaščenec z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena ... ali če je z njim v zakonu... Tožena stranka ima tako na voljo institut izločitve sodnika, ki je v zakonski zvezi s pooblaščencem nasprotne stranke. Ta okoliščina pa ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti.

Svoje nezadovoljstvo z vodenjem postopka in s pravno presojo prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča lahko tožena stranka uveljavlja v pravnih sredstvih, ki so za to predvidena. Trditve, da je vodenje postopka diskriminatorno, nepravično in nepošteno, ne morejo biti tehten razlog za določitev drugega sodišča, da postopa v zadevi. Tožena stranka bo svoja videnja spora predstavila na glavni obravnavi in v morebitnih pravnih sredstvih, ko bo izdana sodna odločba. Njeno nezadovoljstvo ni razlog, ki bi utemeljeval prenos pristojnosti.

Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za delegacijo pristojnosti, ker niso podani razlogi, ki jih določa 67. člen ZPP.