Jedro

Tožnika vrednosti spora nista diferencirala, zato ni mogoče dognati, kakšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki odpade na vsakega od njiju. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnika sta v tožbi objektivno kumulirala naslednja zahtevka: primarni zahtevek na ugotovitev, da sta tožnika na podlagi prodajne pogodbe z dne 4. 2. 2000 kupila poleg ostalega tudi funkcionalno zemljišče in parkirno mesto v obsegu 2/7 parc. št. 223/72 k.o. ... in je zato toženec dolžan poskrbeti za razdružitev oziroma parcelacijo te parcele, tako da bo iz nje nastala nova parcela, vzdolž meje s parcelo 223/65 k.o. ..., v obsegu deleža 2/7, kar je v načrtu parcele z dne 18. 11. 2005 označeno s točkami A, B, C in D in rdečo barvo ter v roku 15 dni po pravnomočnosti upravne odločbe o parcelaciji ali sodnega sklepa o razdružitvi izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo na novo nastali parceli vknjižila lastninska pravica v korist prvega tožnika do ½ in druge tožnice do ½, sicer bo to listino nadomestila sodba; podrejeni zahtevek na ugotovitev, da sta tožnika na podlagi prodajne pogodbe z dne 4. 2. 2000 kupila poleg ostalega tudi lastninski delež do 2/7 na parceli št. 223/72 k.o. ... in je zato toženec dolžan tožnikoma izstaviti zemljiškoknjižno listino oziroma dovolilo, na podlagi katerega se bo pri njem lastnem solastninskem deležu 2/7 vknjižila lastninska pravica v korist prvega tožnika do 1/7 in druge tožnice do 1/7, sicer bo to listino nadomestila sodba.

2. Sodišče prve stopnje je primarni zahtevek v celoti zavrnilo. Podrejenemu zahtevku je ugodilo v dajatvenem delu, tako da je tožencu naložilo izstavitev zemljiškoknjižne listine oziroma dovolila, na podlagi katerega se bo pri njem lastnem solastninskem deležu 1/7 na parceli 223/72 k.o. ... vknjižila lastninska pravica v korist prvega tožnika do 1/14 in druge tožnice do 1/14, višji podrejeni tožbeni zahtevek pa je zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in v izpodbijanem (zavrnilnem) delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožnika sta vložila revizijo zgolj zoper pravnomočno odločitev o zavrnjenem delu podrejenega zahtevka. Predlagata, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano odločitev spremeni tako, da podrejenemu zahtevku ugodi v celoti, podrejeno pa, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču druge ali prve stopnje v novo sojenje.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni dovoljena.

7. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,92 EUR oziroma prej 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pravica do revizije pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta, mora tožnik v skladu z drugim odstavkom 180. člena ZPP to vrednost navesti že v tožbi.

8. V tej pravdi je vsak od tožnikov s podrejenim tožbenim zahtevkom od toženca zahteval ugotovitev o nakupu solastninskega deleža in posledično izdajo zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo solastninske pravice na njegovo ime. Tožnika sta, upoštevaje tožbeni zahtevek, navadna sospornika, saj je mogoče spor glede vsakega od njiju rešiti na drugačen način. Pri takšni subjektivni kumulaciji bi morala v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednost spora navesti za vsak zahtevek posebej, torej posebej za zahtevek prvega tožnika in posebej za zahtevek druge tožnice, a nista ravnala tako. V tožbi sta navedla le nediferencirano vrednost 2,500.000 SIT.

9. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki je odločilna za dovoljenost revizije (drugi odstavek 367. člena ZPP), se v premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu (izraženem v ulomku ali odstotkih) od ocenjene ali določene vrednosti spornega predmeta(1). Ker sta tožnika v pravnomočno končanem postopku uspela le s polovico podrejenega zahtevka, v ostalem pa ne, znaša vrednost izpodbijanega zavrnilnega dela pravnomočne odločitve, upoštevaje citirano pravno mnenje, pol manj, to je 1,250.000 SIT oziroma 5.216,16 EUR. Ker pa, kot že rečeno, tožnika vrednosti spora nista diferencirala, ni mogoče dognati, kakšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki odpade na vsakega od njiju. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. Vrhovno sodišče je zato revizijo tožnikov zavrglo (377. člen ZPP) in s tem tudi njun zahtevek za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Glej pravno mnenje, občna seja VS RS, dne 12. 12. 2002.