Jedro

Glede na enotno označbo vrednosti spora in dejstvo, da je revizijo vložil le eden od treh tožnikov, je za presojo vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe odločilnega pomena, da je vsak od njih terjal zase vknjižbo solastninskega deleža na spornih parcelah do 1/3. Tožniki kot dediči po domnevnem kupcu so sicer enotni sosporniki, vendar so se očitno že dogovorili o delitvi zapuščine. Zato je spričo dejstva, da vlaga revizijo le eden od treh tožnikov, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe 1/3 od 1,100.000 nekdanjih SIT.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnikov za 1.) ugotovitev obstoja prodajne pogodbe, ki naj bi jo 28. 5. 1954 sklenila oče tožnikov kot kupec v izreku prvostopenjske sodbe navedenih parcel in mož toženke kot prodajalec, ter za 2.) izstavitev listine za vknjižbo lastninske pravice na teh parcelah za vsakega od tožnikov do 1/3. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je (le) prvi tožnik vložil revizijo iz „razloga po 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku“ s predlogom za razveljavitev sodb sodišč obeh stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po določbi drugega odstavka 367. člena za obravnavani primer še upoštevnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je v premoženjskih sporih dovoljena revizija kot izredno pravno sredstvo le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 nekdanjih SIT. V tožbi tožnikov z zahtevkoma, povzetima v 1. točki obrazložitve tega sklepa, je bila označena enotna vrednost spora 1,100.000 tedanjih SIT in je ostala kot taka nespremenjena ves čas postopka. Glede na enotno označbo vrednosti spora in dejstvo, da je revizijo vložil le eden (prvi) od treh tožnikov, je za presojo vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe odločilnega pomena, da je vsak od treh tožnikov terjal zase vknjižbo solastninskega deleža na spornih parcelah do 1/3. Tožniki kot dediči po domnevnem kupcu (oče tožnikov je umrl leta 1983 brez premoženja in v zapuščinskem postopku po njem ni bilo zapuščinske obravnave) so sicer enotni sosporniki, vendar so se očitno že dogovorili o delitvi zapuščine glede na njihov zahtevek, po katerem so terjali vsak zase tretjinski solastniški delež. Zato je spričo dejstva, da vlaga revizijo le eden od treh tožnikov, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe 1/3 od 1,100.000 nekdanjih SIT. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki je odločilna za dovoljenost revizije, se namreč v premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu (izraženem v ulomku ali odstotkih) od ocenjene ali določene vrednosti spornega predmeta (glej pravno mnenje Občne Seje VS RS z dne 12. 12. 2002 – Pravna mnenja 2/2002, stran 7). Ker je tretjinska vrednost od zneska 1,100.000 SIT le 366,667 SIT in ker ta znesek ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije, je bilo treba revizijo prvega tožnika na podlagi določbe 377. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.