Jedro

Tožnik je je v obravnavanem postopku in v postopku Bpp 1366/2024 prosil za dodelitev BPP za vložitev dveh različnih odškodninskih zahtevkov, ki temeljita na različnih dejanskih podlagah. Zgolj okoliščina, da gre v obeh primerih za vložitev odškodninske tožbe zoper RS na podlagi 26. člena Ustave RS in torej za isto pravno podlago, ne zadostuje za ugotovitev, da gre za isto upravno zadevo v smislu 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2296/2025 z dne 10. 12. 2025 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 19. 6. 2025.

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper Republiko Slovenijo (v nadaljevanju RS) zaradi izplačila odškodnine po 26. členu Ustave RS. Toženka je ugotovila, da je bilo o isti zadevi že odločeno, in sicer z odločbo št. Bpp 1366/2024 z dne 26. 11. 2025, s katero je bila tožnikova prošnja z dne 16. 4. 2025 zavrnjena. Pojasnjuje, da je tožnik v obeh zadevah postavil smiselno enak zahtevek, iz podatkov v spisu pa izhaja, da se dejansko in pravno stanje, na katerem temelji zahtevek, od izdaje odločbe št. Bpp 1366/2024 z dne 26. 11. 2025 ni spremenilo. Tudi navedbe v novi prošnji so enake predhodnim, saj še vedno pavšalno zatrjuje nestrinjanje z odločitvami sodišč, ne konkretizira svojih navedb in ne izkaže nastanka zatrjevane škode, kar je bil razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP v predhodnem postopku. Posledično je toženka skladno s 1. točko drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi z 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla tožnikovo prošnjo.

3.Tožnik v tožbi navaja, da je nepravilna ugotovitev toženke, da je bilo o isti zadevi že odločeno. V navedeni zadevi je bila tožniku zavrnjena prošnja za dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper RS zaradi plačila škode povzročene s sodnimi krajami njegove lastnine in dediščine ter uničenjem njegove obrti, dostojanstva in pričakovane prihodnosti. Zavržena prošnja pa se nanaša na postopek Upravnega sodišča I U 774/2025, saj je z njo zahteval, da mu toženka plača škodo, ki mu jo je povzročila z nezakonito zavrnitvijo prošnje za BPP po preteku roka za vložitev ustavne pritožbe. V dokaz je priložil predmetno prošnjo za dodelitev BPP (A1) in prošnjo z dne 16. 4. 2025 (A2), o kateri je bilo odločeno z odločbo Bpp 1366/2024 z dne 26. 11. 2025. Predlaga, naj sodišče opravi glavno obravnavo, nato pa izpodbijani sklep odpravi in samo odloči o stvari.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravne spise.

5.Tožba je utemeljena.

6.Predmet presoje tega upravnega spora je sklep o zavrženju tožnikove prošnje za dodelitevBPP, izdan na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

7.Na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP pristojni organ zaBPPpostopa po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. V skladu s 129. členom ZUP mora organ po prejemu zahteve najprej preizkusiti, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka. V primeru, če se ugotovi, da se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, vlogo zavrže. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).

8.V zadevi je sporno, ali je bilo o isti upravni zadevi že odločeno z odločbo toženke št. Bpp 1366/2024 z dne 26. 11. 2025.

9.Sodišče ugotavlja, da tožnik v predmetni prošnji (A1) prosi za dodelitev BPP v zvezi z odškodninsko tožbo zoper RS na podlagi 26. člena Ustave RS zaradi povračila škode, ki naj bi mu nastala, ker je toženka o njegovi prošnji za BPP za vložitev ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča II DoR 389/2022 z dne 19. 10. 2023 odločila po izteku roka za vložitev ustavne pritožbe. V zadevi Bpp 1366/2024 pa je tožnik prosil za dodelitev BPP za vložitev odškodninske tožbe zoper RS zaradi ravnanj sodnikov v postopkih II P 1014/98 in II P 1845/2000 (A2).

10.Upoštevaje navedeno po presoji sodišča ne gre za isto upravno zadevo. V obravnavanem postopku tožnik prosi za BPP v zvezi z odškodninsko tožbo zoper RS zaradi prepozne odločitve toženke o njegovi prošnji za BPP. V postopku Bpp 1366/2024 pa je prosil za BPP za vložitev odškodninske tožbe zoper RS zaradi dejanj sodišč v dveh drugih sodnih postopkih. Gre torej za dva različna odškodninska zahtevka, ki temeljita na različnih dejanskih okoliščinah. Zgolj okoliščina, da gre v obeh primerih za vložitev odškodninske tožbe zoper RS na podlagi 26. člena Ustave RS in torej za isto pravno podlago, ne zadostuje za ugotovitev, da gre za isto upravno zadevo v smislu 4. točke prvega odstavka 129.člena ZUP.

11.Ker po povedanem toženka v 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP ni imela pravne podlage za zavrženje tožnikove prošnje za dodelitev BPP, je sodišče na podlagi 3.točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Tožnik je sicer predlagal izdajo sodbe v sporu polne jurisdikcije (to je odpravo izpodbijanega sklepa ter odločitev o dodelitvi BPP), vendar sodišče na to ni vezano in lahko tožbi ugodi, kot da gre za izpodbojno tožbo.1 Konkretno pogoji za odločanje v sporu polne jurisdikcije niso izpolnjeni, ker podatki v zadevi glede na zakonske pogoje, ki jih mora izpolnjevati vsak prosilec (med drugim dohodkovni in premoženjski cenzus), ne dajejo zadostne podlage za vsebinsko obravnavo tožnikove prošnje za dodelitev BPP.

12.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe s prilogami, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Iz istega razloga sodišče tudi ni izvedlo predlaganih dokazov.

-------------------------------

1Prim. Dobravec Jalen Mira, et al., Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Lexpera, GV Zalo
7eba, 2019, str. 269.