Jedro

Pri polnoletni osebi brez redne zaposlitve, ki se redno ne šola, kot dokaz o drugem trajnem viru preživljanja ne zadošča izjava staršev, da so jo pripravljeni preživljati do konca rednega šolanja oz. do njene kasnejše redne zaposlitve (4. točka 1. odstavka 10. člena ZDRS, 1. in 3. alinea 5. člena Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo, Ur.l. RS, št. 47/94 ter 1. odstavek 123. člena ZZZDR).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnji tožnice, državljanke Republike Bosne in Hercegovine, za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne ugodi. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je zaprosila za sprejem v državljanstvo z naturalizacijo po 10. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS). Pisni vlogi za sprejem v državljanstvo je kot dokaz o zagotovljenem trajnem viru preživljanja po 4. točki 10. člena (prav: 4. točki 1. odstavka 10. člena) zakona priložila dokazila o višini materinega in očetovega osebnega dohodka ter izjavo, da je nezaposlena in da se ukvarja z akviziterstvom. Navaja še, da je na zaslišanju dne 9.2.1995 seznanila tožnico, da s tem ne izkazuje izpolnjevanja pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena zakona.

Tožnica je izjavila, da je bila zaposlena pri podjetju G. do leta 1989, ko je odpovedala delovno razmerje iz razloga zaposlitve pri drugem podjetju, vendar redne zaposlitve od tedaj dalje ni dobila, da je honorarno zaposlena v okrepčevalnici zasebnika in da bo naknadno priložila njegovo izjavo, da jo bo zaposlil za nedoločen čas in o višini dohodka, ki ji ga nakazuje. Ker zahtevanih dokazil ni predložila, saj zasebnik ni bil pripravljen dati izjave oziroma dokazil o višini osebnega dohodka, je tožena stranka ocenila, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena zakona.

V tožbi tožnica zatrjuje, da dejansko stanje v izpodbijani odločbi ni pravilno ugotovljeno. Navaja, da ima stalno prebivališče pri svojih starših v Mariboru in da tam dejansko tudi biva. Pripravlja se na sprejemni izpit za vpis v drugi letnik Srednje družboslovne šole v Mariboru, preživljajo jo starši in so jo pripravljeni preživljati do konca šolanja oziroma do njene kasnejše redne zaposlitve. Oba starša sta redno zaposlena in hčerko lahko preživljata, gre pa tudi za njuno obveznost po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Kot dokaz o tem prilaga overjene izjave tožničinih staršev. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožba ni utemeljena.

Po 1. odstavku 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS, Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92, 61-2773/92 - odločba US, 61-2774/92 - odločba US in 13/94) pristojni organ lahko osebo, ki prosi za naturalizacijo, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije, če je to v skladu z nacionalnim interesom; pri tem mora oseba izpolnjevati tudi pogoj iz 4. točke, da ima zagotovljeno stanovanje in da ima zagotovljen trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost. Po 5. členu Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo (Uradni list RS, št. 47/94, v nadaljevanju: uredba) se med drugim šteje, da ima oseba zagotovljeno trajno materialno in socialno varnost, če dokaže, da je redno zaposlena in višina njenih dohodkov ustreza višini, ki je določena z uredbo Vlade Republike Slovenije o določitvi zajamčenega osebnega dohodka (1. alinea), ali ima kakšen drug trajni vir preživljanja v tej višini (3. alinea).

Po 1. odstavku 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Uradni list SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo) so starši dolžni preživljati svoje otroke po doseženi polnoletnosti, če se redno šolajo. Otroci torej preživljanja od staršev ne morejo uveljavljati, če se redno ne šolajo. Ker tožnica v upravnem postopku ni zatrjevala, da se redno šola in tudi v tožbi navaja, da se šele pripravlja na sprejemni izpit za vpis v 2. letnik srednje šole, kot dokaz o drugem trajnem viru preživljanja ne zadošča izjava staršev, da so jo pripravljeni preživljati do konca rednega šolanja oziroma do njene kasnejše redne zaposlitve. Zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da dejansko stanje v izpodbijani odločbi ni pravilno ugotovljeno, saj je tožena stranka pravilno ocenila, da tožnica ne izpolnjuje pogoja trajnega vira preživljanja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena zakona in na tej podlagi pravilno odločila.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77). Določbo ZUS/77 je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97 - popr.).