Jedro

Iz določbe 228. člena jasno izhaja, da slednji daje (le) možnost zahtevati predložitev konkretne listine, na katero se stranka sklicuje, ne pa katerekoli listine v zvezi z zadevo, ali celo nekakšne nedoločene in nedoločljive "celotne dokumentacije".

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v 1. in 3. odstavku izreka obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 16464/2015 z dne 18. 2. 2015 (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo v plačilo 787,94 EUR tožnikovih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ključni ugovor, ki ga podaja pritožba je, da bi sodišče prve stopnje pri odločanju o zadevi moralo upoštevati dokaze, ki jih je družba A. d. o. o. predložila po koncu glavne obravnave. Višje sodišče se s takšnim stališčem ne strinja. Res je sicer, da je tožena stranka na prvem naroku za glavno obravnavo navedla, da ji družba A. d. o. o. kljub pozivom ni dostavila zahtevane dokumentacije in zato sodišču predlagala, naj navedeno družbo pozove, da dostavi „vso dokumentacijo v zvezi s to zadevo“, med drugim tudi listine, ki se v spisu že nahajajo, a so nečitljive, ker so bile toženi stranki poslane po faxu (gre za verižno kompenzacijo, ki se nahaja v spisu na l. št. 11) in dokazilo o izvedbi plačila družbi H. d. o. o. V zvezi s slednjim ni navedla, da gre za listino, ki jo ta družba po zakonu mora pokazati ali za listino, ki je po svoji vsebini skupna zanjo in za toženo stranko (očitno je tudi, da ne gre ne za eno ne za drugo listino). Pogoji za zahtevo za predložitev listine iz prvega odstavka 228. člena ZPP tako v zvezi z njo niso bili izpolnjeni.

6. Sodišče prve stopnje je torej na podlagi povzetega predloga družbo A. d. o. o. povsem pravilno pozvalo na izjasnitev o tem, ali razpolaga z omenjeno verižno kompenzacijo (drugi odstavek 228. člena ZPP). Prav tako je povsem pravilno ni pozivalo na takšno opredelitev do „vse dokumentacije v zvezi z zadevo“. Dokazni predlog po predložitvi takšne dokumentacije, je preveč pavšalen. Iz določbe 228. člena jasno izhaja, da slednji daje (le) možnost zahtevati predložitev konkretne listine, na katero se stranka sklicuje, ne pa katerekoli listine v zvezi z zadevo, ali celo nekakšne nedoločene in nedoločljive "celotne dokumentacije".(1)

7. Družba A. d. o. o. opredelitve o tem, ali razpolaga z verižno kompenzacijo, ni podala. Sankcija za takšno ravnanje je, da sodišče izda sklep o predložitvi listine.(2) Sodišče prve stopnje tega ni storilo. S tem je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb ZPP, ki pa na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala. Navedena družba je namreč (sicer po koncu naroka za glavno obravnavo) sama predložila sporno listino. Ta je v enako slabem stanju kot listina, ki je bila že pred tem predložena s strani tožene stranke. O njej sta se obe stranki imeli možnost opredeliti, in sta to tudi storili. Prav tako sta o njej izpovedovali obe zaslišani priči. Ponovno odpiranje naroka zgolj zato, ker je enako listino predložila tudi družba A. d. o. o., bi bilo tako povsem nesmiselno in v nasprotju z načelom ekonomičnosti (11. člen ZPP).

8. Kot rečeno pa družba A. d. o. o. na predložitev kakršnihkoli drugih listin oziroma opredelitev o tem, ali z njimi razpolaga, ni bila pozvana. Še več, dokaznega predloga po vpogledu v te (konkretne) listine (z izjemo prej omenjenega dokazila o plačilu) nobena od pravdnih strank niti ni podala.(3) Ker sodišče lahko izvaja le dokaze, ki jih stranke (izrecno in substancirano) predlagajo,(4) to predstavlja dodaten razlog za pravilnost odločitve o neupoštevanju s strani družbe A. d. o. o. predloženih listin.

9. Posledica navedenega je, da je povsem pravilno tudi postopanje sodišča prve stopnje, ki pravdnim strankam ni dalo možnosti opredelitve do teh listin. Do pritožbenih navedb, s katerimi tožena stranka takšno opredelitev kljub vsemu podaja, se zato višje sodišče ni vsebinsko opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Pritožbene navedbe glede na navedeno niso utemeljene. Ker višje sodišče ni našlo niti kršitev na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo, izpodbijano sodbo pa potrdilo (353. člen ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj VSL sodba I Cpg 1205/2001 Op. št. (2): J. Zobec in drugi: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 433. Op. št. (3): Kot rečeno namreč predlog po predložitvi “vse dokumentacije” ne zadošča. Op. št. (4): Izjema je podana le v primeru, ko sodišče oceni, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (3. člen v povezavi z drugim odstavkom 7. člena ZPP), za kar v predmetnem postopku ne gre.