Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da naj bi II. odstavek 253. člena KZ sankcioniral pridobitev premoženjske koristi z zlorabo kreditne ali bančne kartice zgolj storilcu osebno.

Iz besedila I. odstavka 253. člena KZ „kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ...“ je razvidno, da storilec ravna z namenom pridobitve sebi ali drugemu protipravno premoženjsko korist z obarvanim naklepom, kaznivo dejanje pa je takoimenovana čekovna goljufija.

V II. odstavku gre pri storilcu za enak obarvan naklep kot v prvem odstavku, torej namen, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, pravilnost takega zaključka pa je razvidna iz besedila „enako se kaznuje, kdor z namenom iz prejšnjega odstavka ...“, možni pa sta dve izvršitveni dejanji in sicer zloraba bančne kartice ali kreditne kartice. Besedilo zakonodajalca v II. odstavku „čeprav ve, da ob plačilu ne bo imel kritja in si tako pridobi premoženjsko korist“, sicer res ni jasno in natančno, vendar je pravilna in logična zgolj zgoraj navedena razlaga. Tudi iz uvodnih pojasnil k KZ 1995 (Ur. list RS, št. 63/94) je razvidno, da je zakonodajalec kaznivo dejanje čekovne goljufije samo dopolnil še z neupravičeno uporabo bankomata in zlorabo kreditne kartice, ne da bi imel namen ožiti kaznivo dejanje zgolj v korist storilca.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zoper obdolženega Z. K., uvede preiskava zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje zlorabe kreditne kartice po II. in I. odstavku 253. člena KZ s tem, ko je v času od 3.3.2003 do 29.4.2003 v D. kot pooblaščenec direktorja družbe K. d.o.o. za sklepanje poslov v korist družbe in dogovorov o plačilih s poslovnimi partnerji, ki je odrejal tudi uporabo plačilnih kartic družbe: - dovolil, da so delavci te družbe za plačila raznega blaga in storitev kot so goriva, motorna olja, prehrambeni artikli in pranje vozil na Petrolovih bencinskih servisih in za plačila cestnin po celi Sloveniji uporabljali plačilne kartice Magna št. 00 (za vozilo, reg. št. KK..), 00 (za vozilo, reg. št. KK..), 00 (za vozilo reg. št. KK..), 00 (za vozilo reg. št. KK..) in št. 00 (za vozilo reg. št. KK..) ter tako z njimi plačali skupno 26 nakupov v skupni vrednosti 955.260,16 SIT, - kartici št. 00 (za vozilo reg. št. LJ..) in št. 00 (za vozilo reg. št. KK..) pa je sam uporabljal za iste namene in ju tako uporabil za plačilo deset nakupov v skupni vrednosti 121.910,76 SIT, čeprav je vedel, da zgoraj navedena družba zaradi finančnih težav ob plačilu ne bo imela kritja, kar se je tudi zgodilo, zaradi česar ji je tako pridobil protipravno premoženjsko korist v skupni višini 1.077.170,92 SIT.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v K. je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo Okrožnega državnega tožilstva v K. za opravo preiskave zoper obdolženega Z. K. zaradi kaznivega dejanja po členu 253/II in I KZ.

Zoper sklep je vložil pritožbo okrožni državni tožilec B. Š. iz pritožbenega razloga zaradi kršitve kazenskega zakona in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z uvedbo preiskave zoper obdolženca.

Obdolženčev zagovornik odvetnik D. M. je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb ocenilo, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da naj bi II. odstavek 253. člena KZ sankcioniral pridobitev premoženjske koristi, zlorabo kreditne ali bančne kartice zgolj storilcu osebno.

Iz besedila I. odstavka 253. člena KZ „kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ...“ je razvidno, da storilec ravna z namenom pridobitve sebi ali drugemu protipravne premoženjske koristi z obarvanim naklepom, kaznivo dejanje pa je takoimenovana čekovna goljufija.

V II. odstavku gre pri storilcu za enak obarvan naklep kot v I. odstavku, torej namen, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, pravilnost takega zaključka pa je razvidna iz besedila „enako se kaznuje, kdor z namenom iz prejšnjega odstavka ...“, možni pa sta dve izvršitveni dejanji, in sicer zloraba bančne kartice ali kreditne kartice. Besedilo zakonodajalca v II. odstavku „čeprav ve, da ob plačilu ne bo imel kritja in si tako pridobi premoženjsko korist“ sicer res ni jasno in natančno, vendar je po oceni pritožbenega sodišča pravilna in logična zgolj zgoraj navedena razlaga. Tudi iz uvodnih pojasnil k Kazenskemu zakoniku, ki je začel veljati 1.1.1995, (Ur. l. RS 63/94) je razvidno, da je zakonodajalec kaznivo dejanje čekovne goljufije samo dopolnil še z neupravičeno uporabo bankomata in zlorabo kreditne kartice, ne da bi dejanje nameraval kakorkoli ožiti v korist storilca.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijani sklep in zoper obdolženca uvedlo preiskavo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. Utemeljenost suma, da naj bi obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, je razvidna iz listinske dokumentacije v spisu, to je računov družbe Petrol d.d. Ljubljana, s pregledi prodaje po karticah Magna, ki so navedene v izreku in po katerih naj bi bilo opravljeno 36 nakupov blaga in plačil storitev v skupni vrednosti 1.077.170,92 SIT po vsej Sloveniji, s karticami naj bi bile plačevane tudi cestnine na cestninskih postajah, vsi računi pa naj ne bi bili plačani. Obdolženec je bil od 24.1.2001, ko je ustanovil družbo K. d.o.o., do 1.1.2003 njen direktor, od takrat do konca februarja 2003 je bil njen direktor D. B., od 1.3.2003 do 1.9.2003 pa M. D.. Obdolženec je bil prokurist v obdobju, ko ni bil več direktor, v kritičnem obdobju pa naj bi deloval tudi po pooblastilu direktorja (A1). Podan je utemeljen sum, da mu je bilo premoženjsko stanje družbe dobro poznano in je zato vedel, da družba prevzetih obveznosti iz naslova uporabe plačilnih kartic Magna ob njihovi dospelosti ne bo zmogla plačati, pa naj bi kljub temu odrejal, oziroma tudi sam uporabljal Petrolovo plačilno kartico.

Sodišče bo v preiskavi razčistilo dejansko stanje in očitke obdolžencu z zaslišanjem prič M. D., G. R., A. C., T. P., D. S. in B. O. K., pridobilo podatke o prilivih, odlivih in stanju na transakcijskem računu družbe K. d.o.o., razčistilo pa tudi naravo in obseg obdolžencu danega pooblastila. Pritožbeno sodišče poudarja, da je prav preiskava namenjena temu, da se v njej razčistijo vse sporne okoliščine, državni tožilec pa se bo po njenem zaključku lahko odločil bodisi za vložitev obtožnice, ali pa bo odstopil od pregona.