Jedro

Pritožbeno sodišče opravi materialnopravni preizkus odločitve prvega sodišča glede na dejansko podlago sodbe. Pri tem v skladu s 355. členom ZPP pazi tudi na to, da zaradi napačne uporabe materialnega prava ne bi ostal kak del trditvene podlage neizčrpan. Pri tem upošteva le s strani tožnika zatrjevana dejstva, ni pa se dolžno (in se tudi ne sme) spuščati v dokazno gradivo (zapisniki o izpovedbah).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku ter mu prisodilo 2.800.000 SIT odškodnine s pripadajočimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek pa zavrnilo. Toženi stranki je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožnika v višini 320.536 SIT s pripadajočimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je štelo, da je bila vaja, pri kateri se je tožnik poškodoval med služenjem vojaškega roka, nevarna dejavnost. Tožnik se je poškodoval pri vaji na meter in pol visoki brvi. Ko se je približal koncu brvi ter želel odskočiti, mu je spodrsnilo, zaradi česar je doskočil le na eno nogo in se poškodoval. Pritožbeno sodišče je, nasprotno, razsodilo, da v obravnavanem primeru ne gre za nevarno dejavnost. Ker tožnik ni zatrjeval kakšnih drugih okoliščin, ki bi utemeljevale obstoj objektivne odgovornosti, niti okoliščin, ki bi utemeljevale obstoj krivdne odgovornosti, je pritožbi tožene stranke ugodilo ter sodbo prvega sodišča spremenilo tako, da je zahtevek v celoti zavrnilo.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožnik. V njej uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje in zmotno uporabo materialnega prava. Sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbo tožene stranke v celoti zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Revident meni, da je pritožbeno sodišče napačno uporabilo določbo 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 do Uradni list RS, št. 43/2006; ZPP). Strinja se sicer, da stranka ne more namesto trditev predlagati dokazov, vendar pa po njegovem mnenju to ne velja za njene lastne izpovedbe, podane v pravdnem postopku in v z zakonom določenih pogojih. Določba 286. člena ZPP tožeči stranki omogoča, da na prvem naroku navaja dejstva in predlaga dokaze za utemeljenost svojega zahtevka. ZPP ne predpisuje obličnosti teh procesnih ravnanj. Glede na navedeno bi moralo višje sodišče šteti navedbe tožeče stranke o okoliščinah škodnega dogodka, vključno s širino brvi, ki jo je tožeča stranka podala sama tekom prvega naroka za glavno obravnavo 15.1.2003, kot pravočasne in dovoljene. S tem, ko se je pritožbeno sodišče sklicevalo le na tiste navedbe, ki so vsebovane v tožbi, je napačno uporabilo določbi 212. in 286. člena ZPP, kar predstavlja bistveno kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP. Istočasno je s tem zagrešilo tudi kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče je napačno uporabilo tudi določbo tretjega odstavka 180. člena ZPP. Sodišče namreč ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo je podala tožeča stranka ter bi moralo tožbeni zahtevek zato presoditi tako glede objektivne kot krivdne odgovornosti. Ker tega ni storilo, ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. Podana je bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Zaradi navedenih kršitev je pritožbeno sodišče napačno uporabilo tudi materialno pravo in sicer določbe 173., 174. in 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/1978 do Uradni list RS, št. 87/2002; ZOR).

Poleg dejstev, ki so navedena v sodbi višjega sodišča, bi moralo to sodišče upoštevati trditev tožeče stranke, da je bila brv široka 10 do 15 centimetrov, da se je premagovanje ovir dogajalo na prostem, da je bil okoli brvi pesek, da se brv med hojo ni čistila, da ni bilo predhodnega usposabljanja na nižje postavljeni brvi in da se je premagovanje te ovire opravljalo na 1,5 metra visoki brvi. Takšno dejansko stanje pa bi govorilo v prid tožeči stranki, saj bi hoja po brvi v takšnih okoliščinah postala nevarna dejavnost. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in toženi stranki. Ta je nanjo odgovorila. Meni, da je nesprejemljivo, da tožeča stranka svoja stališča ponovno uveljavlja v reviziji. Iz izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa odločilna dejstva in da nobenega od njih ni spregledalo. Predlaga zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in tožbeni zahtevek zavrnilo zato, ker je materialnopravno presodilo, da dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ne utemeljujejo obstoja odškodninske odgovornosti. Štelo je, da dejavnost (vaja na brvi), kot je bila ugotovljena pred sodiščem prve stopnje in opisana v razlogih sodbe tega sodišča, ne ustreza pojmu nevarne dejavnosti. S takšno odločitvijo in z razlogi, ki jih pritožbeno sodišče zanjo podaja na četrti strani sodbe, revizijsko sodišče v celoti soglaša ter se nanje sklicuje, saj jim ni potrebno ničesar dodati. Revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava zato revizijsko sodišče zavrača. Revizija pritožbenemu sodišču očita niz bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih je mogoče strniti v očitek, da sodišče druge stopnje ni upoštevalo vseh dejstev, ki bi jih moralo upoštevati ter ki bi po stališču revidenta privedla do drugačne materialnopravne odločitve. Tega pa naj ne bi storilo zato, ker je napačno razlagalo določbo 212. člena ZPP ter ni upoštevalo tudi določenih izpovedb tožnika, ko je bil kot stranka zaslišan na prvem naroku.

Revident si napačno razlaga meje pritožbenega preizkusa. Naloga pritožbenega sodišča ni ponovno sojenje, marveč preizkus pravilnosti odločitve nižjega sodišča. Če dejansko stanje, kakor je bilo ugotovljeno na prvi stopnji sojenja, ni izpodbijano niti v pritožbi niti v odgovoru na pritožbo (tožnik odgovora na pritožbo sploh ni vložil), potem se pritožbeno sodišče ob preizkusu pravilne uporabe materialnega prava ne sme ozirati na prav nič drugega kakor na ugotovljeno dejansko podlago sodbe. Pritožbeno sodišče pa je dejansko podlago sodbe korektno povzelo ter jo strnjeno ponovilo v alinejah na koncu tretje in na začetku četrte strani sodbe ter ob takšni dejanski podlagi nato tudi opravilo materialnopravni preizkus. Pri tem je v skladu s 355. členom ZPP tudi pazilo, da bi zaradi napačne uporabe materialnega prava ne ostal kak del trditvene podlage tožnika neizčrpan (gre za položaj, ko bi sodišče prve stopnje menilo, da je zahtevek utemeljen že na podlagi le dela tožbene trditvene podlage in se zato z ostalimi tožnikovimi trditvami ne bi ukvarjalo). Ob tem tudi revizijsko sodišče soglaša s pritožbenim sodiščem, da izpovedba stranke (torej del izvedenega dokaza, ki ga je potrebno dokazno oceniti) ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage. Stranka je v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZPP dolžna ponuditi sklenjeno trditveno dokazno gradivo. Če ne zatrjuje ustreznih dejstev, ki naj bi jih dokazoval posamezen dokaz, potem sodišče takšnega dokaza niti ne sme izvajati. Procesno dosledno je zato pritožbeno sodišče pazilo na to, ali je ostal kak del trditvene podlage neizčrpan, le upoštevaje s strani tožnika zatrjevana dejstva, ni pa se seveda spuščalo v ostalo procesno gradivo (zapisniki o zaslišanju, listine, izvedensko mnenje), saj za kaj takega tudi ni pristojno. S tem, ko se je nato oprlo na določbo 212. člena ZPP, je tožniku pojasnilo, da je njegova tožba nesklepčna tako glede obstoja objektive odgovornosti, kakor glede obstoja krivdne odgovornosti (ne gre le za to, da tožnik ni navedel pravne kvalifikacije, marveč ni navedel niti dejstev, ki bi lahko utemeljevala obstoj krivdne odgovornosti). Iz slednjega razloga ni napačno uporabilo določbe tretjega odstavka 180. člena ZPP, kot mu očita revizija. Iz prej navedenih razlogov pa ni prekršilo niti določb 212. in 286. člena ZPP. Neutemeljen pa je nazadnje tudi očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodbo mogoče preizkusiti, kajti razlogi zanjo so povsem jasni in, kot izhaja iz prej povedanega, tudi popolni.

V skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo.