Jedro

V primeru inšpekcijsko ugotovljenih nedopustnih odstopanj v korist tožnika, le-ta ni upravičen do intervencijskih sredstev oziroma je neupravičeno pridobljena sredstva dolžan vrniti. Za dopustno odstopanje šteje odstopanje, ki znaša do 10%, vendar največ do 1 ha v korist upravičenca.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bilo tožniku naloženo vračilo neopravičeno pridobljenih sredstev finančnih intervencij iz naslova neposrednih plačil na površino za določene poljščine (koruzo), skupaj s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, v znesku 453.569,76 SIT ter odločeno, da za dobo dveh let od dneva vročitve te odločbe ni upravičen do intervencijskih sredstev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS za kulturo: koruza.

V obrazložitvi je tožena stranka kot pravno podlago za svojo odločitev navedla določbo drugega odstavka 11. člena in 13. člen Uredbe o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane za leto 2000 (Uradni list RS, št. 27/00 - s spremembami, v nadaljevanju: Uredba). Iz ugotovitev inšpekcijskega nadzora površin posejanih s predmetno kulturo namreč izhaja, da prijavljene površine za predmetno kulturo (15,20 ha) odstopajo od dejansko ugotovljenih (14,11 ha) več kot za 1 ha (1,09 ha), zato je tožena stranka utemeljeno odredila vračilo neopravičeno pridobljenih sredstev.

Tožnik s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in navaja, da do razlik med dejansko posejanimi površinami s koruzo in površinami, navedenimi v zahtevku za intervencijska sredstva, ni prišlo namenoma, pač pa gre za napako. Zavedal se je, da je v 8,5 ha kompleksa obdelovalnih površin tudi pas neplodnega zemljišča, imenovan greben, zato je celotni zahtevek iz tega razloga zmanjšal za 1,09 ha koruze, tako da teh površin ni prijavil. To naj bi pojasnil tudi inšpektorju, vendar ta tega v zapisniku ni zabeležil. Ponovno poudarja, da napaka ni bila narejena namenoma, zato prosi za preveritev stanja na kmetiji in smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe, in predlaga zavrnitev tožbe.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem sporu.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Materialno podlago za svojo odločitev je imela tožena stranka v Uredbi, izdani na podlagi Zakona o finančnih intervencijah v kmetijstvo, proizvodnjo in ponudbo hrane (Uradni list RS št. 5/91), po kateri so upravičenci v primeru navajanja neresničnih podatkov dolžni že pridobljena sredstva vrniti, predvidena pa je tudi prepoved pridobivanja intervencijskih sredstev za dobo dveh let (13. člen Uredbe). Ob pomanjkanju izrecnih pojasnevalnih določb glede navajanja neresničnih podatkov kot pogoja za sankcijo vračanja že pridobljenih sredstev, je tudi po presoji sodišča potrebno izhajati iz določbe 2. odstavka 11. člena Uredbe, ki določa še dopustna odstopanja za upravičenost do intervencijskih sredstev. Tako je v prvi alinei določeno, da je mogoče v primeru inšpekcijsko ugotovljenih odstopanj na terenu, vlogi upravičenca ugoditi pri odstopanju, ki znaša do 10%, vendar največ do 1 ha v korist upravičenca, v primeru več kot 10% odstopanj pa se vlogi ne ugodi in izda odločba v skladu s 13. členom Uredbe (druga alinea). Navedeno ob nesporni ugotovitvi, ki izhaja iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 13. 7. 2000, da znaša površina kmetijskih zemljišč posejanih s koruzo navedenih v zahtevku tožnika pod zaporedno št. 7, 1,32 ha in ne 1,82 ha, ter da je zemljišče pod zaporedno št. 8 zasejano v izmeri 2,54 ha in ne 3,13 ha, da je torej odstopanje več kot 1ha v korist tožnika, pomeni, da tožnik v skladu s prvo alineo 2. odstavka 11. člena Uredbe do intervencijskih sredstev ne bi bil upravičen. Glede na to, da so mu bila intervencijska sredstva s sklepom tožene stranke št. ... z dne 19.12.2000 (neupravičeno) odobrena v višini 410.400,00 SIT, mu je bilo v skladu s 13. členom Uredbe utemeljeno naloženo vračilo neupravičeno pridobljenih sredstev in izrečena prepoved pridobivanja intervencijskih sredstev za dobo dveh let. Tako za odločitev v obravnavani zadevi niti ni relevantna tožbena navedba, da tožnik za ugotovljena odstopanja v površini, zasajeni s koruzo, površin v zahtevku niti ni navajal. Kot neutemeljeno pa je sodišče zavrnilo tudi tožbeno navedbo, da do razlik v površinah zasejanih s koruzo ni prišlo namenoma, pač pa da gre le za napako. Uredba namreč v 13. členu obveznost vračila neopravičeno pridobljenih sredstev veže le na ugotovitev, da gre za navajanje neresničnih podatkov, pri čemer subjektivni namen upravičenca ni pomemben.

Glede na vse navedeno je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) kot neutemeljeno zavrnilo.