Jedro

Sodna taksa za pritožbo se mora odmeriti na podlagi tarifne št. 1121 ZST-1 in ne tarifne št. 3009 ZST-1, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta upošteva zgolj znesek pravdnih stroškov, saj je bila pritožba vložena samo zoper odločbo o stranski terjatvi (šesti odstavek 18. člena ZST-1).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: „Ugovoru tožene stranke se ugodi in se plačilni nalog opr. št. P 1 z dne 21.12.2011 spremeni tako, da znaša sodna taksa za pritožbeni postopek 195,00 EUR.“ Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži do odločitve o pritožbi tožene stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. P 1 z dne 11.11.2011.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke (v nadaljevanju toženca) zoper plačilni nalog, s katerim mu je bila odmerjena sodna taksa za pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. P 1 z dne 11.11.2011 in sicer v znesku 687,00 EUR po tarifni številki 3009 ZST-1. Iz obrazložitve sklepa izhaja ugotovitev, da določba 18. člena ZST-1 v konkretnem primeru ne more veljati, saj tarifna številka 3009 izrecno določa, da se v postopku o pritožbi zoper poseben sklep o stroških postopka plačilo sodne takse odmeri v višini 40% takse za postopek na prvi stopnji. Po oceni sodišča prve stopnje predstavlja sklep o stroških poseben sklep, zoper katerega se lahko stranka tudi samostojno pritoži, zgolj dejstvo, da je ta sklep o stroških zajet v samo sodbo, pa na lastnosti sklepa o stroških ne more vplivati.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje toženec iz razloga napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da ne more biti nobenega dvoma, da sodišče ni izdalo posebnega sklepa o stroških, pač pa je bil sklep o stroških vsebovan v sodbi. Zaradi tega je odmera sodne takse za pritožbo zoper odločitev o pravdnih stroških napačna, saj bi sodišče moralo upoštevati vrednost spornega predmeta kot jo določa ZST. Za ugotovitev, da pravilo iz četrtega odstavka 18. člena ZST, ki določa, da se v primeru, ko se s pravnim sredstvom odločba le deloma izpodbija, vzame kot podlaga za plačilo takse le vrednost izpodbijanega dela, ne pride v poštev, sodišče po mnenju pritožbe ni imelo podlage. Toženec se je pritožil samo zoper odločitev o stroških postopka v višini 3.108,84 EUR, zato bi moralo sodišče takso odmeriti od te vrednosti, nato pa upoštevati še tar. št. 3009 in od dobljenega zneska 195,00 EUR obračunati le 40% delež. Podrejeno pa pritožba navaja, da bi tudi v primeru, če bi sodišče takso odmerilo po tar. št. 1121 ZST, slednjo moralo odmeriti od zneska 3.108,84 EUR in bi znašala 195,00 EUR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni pravdni zadevi je sodišče prve stopnje dne 11.11.2011 izdalo sodbo, s katero je v pretežnem delu ugodilo tožbenemu zahtevku ter odločilo tudi o pravdnih stroških, ki jih mora tožnici povrniti toženec v znesku 3.108,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude. Toženec se je pritožil zoper odločitev o stroških postopka in dne 21.12.2011 mu je bil izdan nalog za plačilo sodne takse v znesku 687,60 EUR po tar. št. 3009 Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS 37/2008 in 97/2010). Toženec je zoper ta plačilni nalog ugovarjal in navajal enake razloge kot jih sedaj uveljavlja v pritožbi. Prvostopenjsko sodišče toženčevim ugovornim navedbam ni sledilo in je ugovor zavrnilo iz razlogov, navedenih v prvem odstavku tega sklepa, s katerimi pa se pritožbeno sodišče ne strinja. V predmetni zadevi namreč ni bil izdan poseben sklep o stroških, pač pa je bilo o stroških odločeno v sodbi, s katero se je končal postopek na prvi stopnji, kar je glede na določbo četrtega odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravilo. Sodišče namreč med postopkom o stroških odloči s posebnim sklepom le tedaj, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari (šesti odstavek 163. člena ZPP), za tak primer pa v predmetni zadevi ne gre, saj je bila odločitev prvostopenjskega sodišča o stroških postopka odvisna od uspeha strank v pravdi.

5. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da sklicevanje sodišča prve stopnje na tarifno številko 3009 ZST-1 ni pravilno, pač pa se mora sodna taksa za toženčevo pritožbo odmeriti na podlagi tarifne številke 1121 ZST-1, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta upošteva zgolj znesek pravdnih stroškov, saj je bila pritožba vložena samo zoper odločbo o stranski terjatvi (šesti odstavek 18. člena ZST-1). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep skladno s 3. točko 365. člena ZPP spremenilo tako, da je toženčevemu ugovoru ugodilo in plačilni nalog z dne 21.12.2011 spremenilo ter določilo novo višino sodne takse v znesku 195,00 EUR (smiselna uporaba določbe tretjega odstavka 34.a člena ZST-1). V skladu z navedeno zakonsko določbo in novo višino sodne takse bo moralo prvostopenjsko sodišče po prejemu tega sklepa tožencu izdati in skupaj s sklepom vročiti še nov nalog za plačilo sodne takse.

6. Toženec je v pritožbi priglasil tudi pritožbene stroške. Kljub temu, da je s pritožbo uspel, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je presoja njihove upravičenosti odvisna od uspeha v postopku s pritožbo, ki jo je toženec vložil zoper odločitev o stroških pravdnega postopka, zato je sklenilo, da se odločitev o pritožbenih stroških pridrži do odločitve o pritožbi toženca zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. P 1 z dne 11.11.2011 (tretji odstavek 165. člena ZPP).