Jedro

Zaradi tega, ker je v ZFPPIPP-u urejen postopek vsebinskega obravnavanja ugovora proti odpustu obveznosti (405. člen ZFPPIPP), ni mogoče šteti, da je s tem izključena smiselna uporaba določbe 108. člena ZPP, ki ureja postopek v primeru formalno pomanjkljivih vlog.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se ugovor proti odpustu obveznosti zavrže. 2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil upnik pravočasno pritožbo. V pritožbi uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti dolžniku določilo preizkusno obdobje v trajanju štirih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je upnik vložil ugovor proti odpustu obveznosti, v katerem je uveljavljal, da je sodišče določilo prekratko preizkusno obdobje. Sodišče prve stopnje je nato upnika je s sklepom z dne 13. 1. 2017 pozvalo, da mora v 15-tih dneh ugovor zoper odpust obveznosti dopolniti tako, da določno navede razloge za svoj ugovor. Ker se upnik na ta poziv ni odzval in nanj ni odgovoril, je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, s katerim je ugovor proti odpustu obveznosti zavrglo. Sodišče prve stopnje je upniku očitalo, da je ugovor vložil „na pamet“, ne da bi poznal vsebino sklepa, zoper katerega je vložil ugovor.

5. Upnik v pritožbi navaja, da je poziv za dopolnitev ugovoru v nasprotju s pravili postopka, urejenimi v 405. členu ZFPPIPP, kar pa, po presoji pritožbenega sodišča, ni utemeljeno. ZFPPIPP v prvem odstavku 121. člena določa, da se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporablja pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. Na podlagi ocene, da je upnikova vloga nepopolna, lahko tako sodišče, ob smiselni uporabi 108. člena ZPP, zahteva od vložnika, da vlogo popravi oziroma dopolni. Po presoji pritožbenega sodišča zaradi tega, ker je v ZFPPIPP-u urejen postopek vsebinskega obravnavanja ugovora proti odpustu obveznosti (405. člen ZFPPIPP), ni mogoče šteti, da je s tem izključena smiselna uporaba določbe 108. člena ZPP, ki ureja postopek v primeru formalno pomanjkljivih vlog.

6. V konkretnem primeru je upnik v ugovoru navajal, da nasprotuje dolžini preizkusnega obdobja predvsem iz razlogov za dolžnikovo insolventnost, ker je ena od okoliščin za določitev dolžine preizkusne dobe po četrtem odstavku 400. člena ZFPPIPP in predstavlja ugovorni razlog po 1. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP. Navedeno pa je utemeljil s pojasnilom, da je dolžnik s sklenitvijo kreditnih pogodb in poroštev prevzel obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, kar je ovira za odpust obveznosti po 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP in predstavlja ugovorni razlog po drugem odstavku 403. člena ZFPPIPP. Upnikove navedbe v ugovoru predstavljajo zgolj prepis zakonskih določb, saj upnik ni podal dejanskih navedb ne za en niti za drug ugovorni razlog. Ko je sodišče prve stopnje upnika s sklepom z dne 13. 1. 2017 pozvalo, da ugovor zoper odpust obveznosti dopolni z ustreznimi pojasnili, je to razumeti kot poziv za popravo oziroma dopolnitev nepopolne vloge na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP.

7. Postopek po 108. členu ZPP je sicer res predpisan pri formalno, ne pa pri vsebinsko pomanjkljivih vlogah, na kar smiselno opozarja upnik s pritožbeno navedbo, da bi razlogi sodišča lahko utemeljevali kvečjemu zavrnitev ugovora. Vendar pa pritožbeno sodišče v konkretnem primeru, glede na to, da ni upnik vsebinsko uveljavljal ne enega ne drugega ugovornega razloga, pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da gre za takšno pomanjkljivost, ki dolžniku dejansko onemogoča, da se vsebinsko izreče o ugovoru. Zaradi navedenega je, po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje utemeljeno izvedlo postopek ob smiselni uporabi določbe 108. člena ZPP. Nenazadnje pa izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugovor zavrglo (ne pa zavrnilo) upniku tudi ni bila v škodo, saj lahko tako ugovor zoper odpust obveznosti ponovno vloži. 8. Upniku je v zvezi s pritožbenimi navedbami treba še odgovoriti, da ne drži, da poziv sodišča prve stopnje z dne 13.1.2017 ni vseboval opozorila na pravne posledice, če upnik ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Iz pravnega pouka sklepa z dne 13.1.2017 (2. točka) namreč izhaja opozorilo, da bo sodišče v primeru, če vlagatelj ugovora v 15-tih dneh po prejemu tega sklepa ugovora ne bo dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo s tem sklepom, ugovor zavrglo. Glede na navedeno pa se pritožbeno sodišče tudi ne more opredeljevati do vsebinskih razlogov za določitev preizkusnega obdobja, ki jih upnik ponuja šele v pritožbi. Kot je bilo že navedeno, odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu upniku ne preprečuje, da lahko ugovor proti odpustu obveznosti ponovno vloži in v njem uveljavlja razloge, zaradi katerih meni, da je bilo dolžniku določeno prekratko preizkusno obdobje. Po presoji pritožbenega sodišča je zato pritožba neutemeljena.

9. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.