Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba III U 140/2014

ECLI:SI:UPRS:2014:III.U.140.2014 Upravni oddelek

pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči finančni pogoj premoženje prosilca obrazložitev odločbe
Upravno sodišče
13. junij 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zgolj prepis zakonskega teksta v izpodbijani odločbi ne zadošča, pač pa je potrebno kriterije iz ZBPP konkretno presojati na posameznem primeru. Če odločba ne vsebuje dejanskih ugotovitev o dejstvih, na katerih temelji, v obravnavanem primeru je to finančni položaj tožnika in njegove družine, potem je ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Tožbi se ugodi tako, da se sklep Delovnega sodišča v Kopru št. Bpp 47/2014 z dne 15. 4. 2014 odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 203,30 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). V obrazložitvi je navedla, da iz priložene dokumentacije izhaja, da imajo tožnik in njegovi družinski člani premoženje-nepremičnine, ki presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, zato ne izpolnjuje premoženjskega pogoja za dodelitev BPP. Pri tem se sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in navedene listine, ki jih je vpogledal. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da iz izpodbijanega sklepa, ki bi moral biti odločba, ni razvidno, katero premoženje je toženka upoštevala in koliko je vredno, zato ni mogoče presoditi, ali res presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Poleg tega toženka niti ni navedla, koliko znaša minimalni dohodek. Zato je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka.

Nepopolno in napačno pa je ugotovljeno tudi dejansko stanje, saj tožnik in njegovi družinski člani nimajo premoženja, ki bi preseglo 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Pri tem poudarja, da se v premoženje po 24. členu Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ne šteje stanovanja, v katerem vlagatelj ali družina živi, do vrednosti primernega stanovanja. Solastniški delež njegove žene na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ne presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. V premoženje se tudi ne sme šteti osebnih vozil, katerih lastnika sta tožnik in njegova žena, saj vrednost posameznega ne presega zneska 8.060,00 EUR in se pri tem sklicuje na 4. točko prvega odstavka 24. člena ZSVarPre. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in odloči, da se tožniku odobri BPP v postopku, ki ga bo sprožil zoper delodajalca, in da se za izvajalca BPP določi Odvetniška družba A. o.p., d.o.o. iz P. oziroma podrejeno, da se zadeva vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožba je utemeljena.

Sodišče uvodoma navaja, da je utemeljen tožbeni ugovor, da bi morala toženka o zadevi odločiti z odločbo, in ne s sklepom. Odločila je namreč o tožnikovi prošnji za BPP, in ne o vprašanju postopka, o tej pa je treba v skladu z določbo tretjega odstavka 34. člena ZBPP odločiti z odločbo.

Prav tako pa je tudi utemeljen tožbeni ugovor, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.

Po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem postopa pristojni organ za BPP, če ta zakon ne določa drugače (drugi odstavek 34. člena ZBPP), mora obrazložitev odločbe obsegati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Navedeno pomeni, da mora obrazložitev odločbe vsebovati zlasti dejansko stanje s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku. Če obrazložitev odločbe tožene stranke take vsebine nima, stranka nima možnosti, da razloge izpodbija, sodišče pa ne more preizkusiti zakonitosti odločbe.

V izpodbijanem sklepu toženka zgolj povzema besedilo zakonskih določb, ki se nanašajo na finančni pogoj za dodelitev BPP, ki jih konkretno ne navede, ne navede in obrazloži pa tudi dejanskih ugotovitev v zvezi z izpolnjevanjem tega pogoja. Zgolj prepis zakonskega teksta v izpodbijani odločbi ne zadošča, pač pa je potrebno kriterije iz ZBPP konkretno presojati na posameznem primeru. Če odločba ne vsebuje dejanskih ugotovitev o dejstvih, na katerih temelji, v obravnavanem primeru je to finančni položaj tožnika in njegove družine, potem je ni mogoče preizkusiti. Obrazložitev glede finančnega položaja tožnika in njegove družine, pa čeprav je bistvena, v izpodbijani odločbi manjka.

S tem, ko toženka ni spoštovala pravil postopka glede obrazložitve izpodbijane odločbe, je bistveno kršila pravila upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), saj se njene odločitve zaradi pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti. V ponovljenem postopku bo morala toženka, poleg opredelitve pravnih razlogov za odločitev, navesti tudi dejanske.

Ker v postopku pred izdajo upravnega akta, po povedanem, niso bila spoštovana pravila postopka, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Tožnik je sicer predlagal, naj sodišče samo odloči o stvari, vendar podatki postopka za to ne dajejo zanesljive podlage.

Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka do pavšalnega zneska, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški priglašeni stroški v višini 203,30 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia