Zbiranje podatkov o številu oseb v gospodinjstvu

Datum

19.05.2026

Številka

07121-1/2026/478

Kategorije

Definicija OP, Občine, Posredovanje osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede zbiranja podatkov o številu oseb v gospodinjstvu pri izvajanju gospodarskih javnih služb.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Občina, ki je dolžna zagotavljati opravljanje določenih javnih služb, mora izvajalcu, ki javno službo opravlja namesto nje, posredovati osebne podatke, ki so za to potrebni in primerni.

V primeru, da se strošek določenih komunalnih storitev zaračunava po številu uporabnikov posameznega gospodinjstva, bi to pomenilo, da je ustrezna, primerna oziroma sorazmerna obdelava osebnih podatkov za izvrševanje namena zaračunavanja stroškov teh storitev posameznim gospodinjstvom takšna, da izvajalec javne službe potrebuje zgolj osebne podatke nosilca gospodinjstva (ki se mu strošek zaračuna) in podatek o številu članov gospodinjstva.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP zato ne more konkretno odgovarjati na vprašanja iz vašega zaprosila za mnenje, ampak v nadaljevanju podaja splošna pojasnila.

IP uvodoma pojasnjuje, da podatek o številu oseb, prijavljenih v določenih objektih, ne predstavlja vselej osebnega podatka. Glede na definicijo osebnega podatka IP pojasnjuje, da je treba v vsakem konkretnem primeru in danih okoliščinah ugotoviti, ali nek podatek omogoča določljivost posameznika. Če bi bila na primer v večstanovanjski stavbi stalno prijavljena le ena oseba, ta podatek v povezavi z naslovom lahko kaže na posameznika, kar pomeni, da je tak podatek tudi osebni podatek. V večini primerov, ko je v stanovanju ali objektu prijavljenih več ljudi, pa temu ne bo tako. Navedeno posledično pomeni tudi, da ni mogoče vnaprej določiti, kateri od podatkov o številu prijavljenih ljudi bo osebni podatek in kateri ne.

V skladu s prvim odstavkom 21.a člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS; Uradni list RS, št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 – odl. US, 102/24 – ZLV-K, 83/25 – ZOUL, 10/26) občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Občina pridobiva in obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti. To pomeni, da mora občina, ki je dolžna zagotavljati opravljanje določenih javnih služb, izvajalcu, ki javno službo opravlja namesto nje, posredovati osebne podatke, ki so za to potrebni in primerni. V primeru, da se strošek določenih komunalnih storitev zaračunava po številu uporabnikov posameznega gospodinjstva, bi to pomenilo, da je ustrezna, primerna oziroma sorazmerna obdelava osebnih podatkov za izvrševanje namena zaračunavanja stroškov teh storitev posameznim gospodinjstvom takšna, da izvajalec javne službe potrebuje zgolj osebne podatke nosilca gospodinjstva (ki se mu strošek zaračuna) in podatek o številu članov gospodinjstva.

Ob tem IP posebej opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev namena v konkretnem primeru (v tem primeru obračun določenih komunalnih storitev). Občina tako lahko posreduje izvajalcu samo tiste osebne podatke, ki jih ta nujno potrebuje za zaračunavanje cene storitev javnih služb. Obenem IP opozarja tudi na načelo omejitve namena iz točke (b) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, v skladu s katerim so osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni. Pridobljene osebne podatke tako izvajalec lahko obdeluje le za namen, za katerega so mu bili posredovani (obračun določenih komunalnih storitev).

IP sklepno ponovno poudarja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati ustreznosti konkretnih obdelav osebnih podatkov, ampak to lahko presoja le v okviru konkretnega nadzornega oziroma drugega upravnega postopka, ko so znane vse konkretne okoliščine posameznega primera. Presoja glede zakonitosti obdelave oziroma obstoja pravne podlage za posamezno obdelavo je primarno vedno na upravljavcu osebnih podatkov.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka