Jedro

Upravičenec, ki je pravočasno uveljavljal prednostno pravico nakupa, lahko vloži tožbo proti lastniku kmetijskega zemljišča in kupcu tega zemljišča le v roku 30 dni po izteku 30-dnevnega roka od dneva, ko je lastnikovo ponudbo prejela kmetijska zemljiška skupnost oziroma druga ustrezna institucija.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je prodajna pogodba z dne 29.11.1995 med tožencema kot prodajalcema in toženko kot kupovalko za parcele št. 2743/1, 2735, 2734/2 in 2736, vpisane v vl. št. 433 k.o..., pravno neučinkovita in se razveljavi; da mora toženka dovoliti vknjižbo lastninske pravice teh parcel na imena tožnikov; da morata prva toženca skleniti prodajno pogodbo za te parcele s tožniki. Ugotovilo je, da je bila pravna prednica tožnikov A. A. zakupnica navedenih kmetijskih zemljišč, da je pravočasno uveljavila prednostno pravico nakupa, da je bila prodajna pogodba med toženci podpisana s strani prodajalcev 19.12.1995, da se je predkupna upravičenka seznanila s sporno pogodbo 5.12.1995 in da je bila tožba vložena 3.1.1996, torej znotraj 30-dnevnega subjektivnega roka po drugem odstavku 30. člena takrat veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86, 17/86 p.b. ter Uradni list RS, št. 9/90 in 5/91 - ZKZ 1979).

Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in tožbeni zahtevek v razveljavitvenem delu zavrnilo, tožbo z zahtevkom za sklenitev pogodbe pa zavrglo. Zavzelo je stališče, da je treba uporabiti v tej zadevi določbo tretjega odstavka 30. člena ZKZ (1979). Ker je pristojni upravni organ ponudbo prodajalcev prejel 11.8.1995, tožba za sklenitev pogodbe pa je bila vložena šele po izteku 60-dnevnega prekluzivnega roka, je moralo sodišče sodbo razveljaviti in tožbo s takšnim zahtevkom zavreči. Tožnika sta bila tako upravičena zahtevati le sklenitev prodajne pogodbe in zato jima zahtevek za razveljavitev pogodbe ne gre (prvi odstavek 30. člena ZKZ (1979)). Zato je sodbo v tem delu spremenilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.

Tožeča stranka je vložila revizijo proti tej odločbi iz razlogov po 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) in predlagala, naj vrhovno sodišče prekine postopek in vloži zahtevo in pobudo za začetek postopka ocene ustavnosti prehodnih in končnih določb Zakona o pravdnem postopku glede drugega odstavka 501. člena, ker ne določa, da se o reviziji v postopku, ki je bil začet pred uveljavitvijo novega zakona, odloča po pravilih pravdnega postopka, ki so veljala do uveljavitve novega zakona. Sicer pa predlaga, naj spremeni izpodbijano sodbo, potrdi prvostopno sodbo in zavrne pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno. V zvezi s samo odločitvijo trdi, da tožniki niso imeli upravičenja vložiti tožbo, ker na njihovo ponudbo tožnik ni reagiral, saj so zamudili rok iz tretjega odstavka 30. člena ZKZ (1979). Imeli pa so pravico izpodbijati prodajno pogodbo in zahtevati sklenitev pogodbe, ta pravica pa je nastala z obvestilom o prodaji (po prvem in drugem odstavku 30. člena ZKZ (1979)), to je po 5.12.1995. Pravilnost tega stališča dokazuje določba 29. člena ZKZ (1979), po kateri je prenos lastninske pravice mogoč samo po preteku roka iz drugega odstavka 30. člena, ne pa v primeru zamude prekluzivnega roka po tretjem odstavku tega člena. Sklicuje se tudi na članek, objavljen v Pravniku.

Na vročeno revizijo tožena stranka ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Zakon o pravdnem postopku določa v prehodnih določbah, da se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih (to je po Zakonu o pravdnem postopku iz leta 1977 - ZPP (1977)), če je bila pred uveljavitvijo tega zakona izdana sodba, s katero se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 498. člena). Zakon je začel veljati 14.7.1999 (503. člen ZPP), sodišče prve stopnje pa je sodbo izdalo 10.11.1998, torej pred uveljavitvijo novega zakona. Tako se pokažejo kot odvečni revizijski pomisleki in predlog v zvezi s popolnostjo prehodnih in končnih določb novega zakona. V tej zadevi je moralo revizijsko sodišče uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 in tako tudi tiste o dovoljenosti revizije. Navedena vrednost spornega predmeta je zadostna.

V tej pravdi se je kot ključno pojavilo vprašanje pravočasnosti tožbe. Res določa ZKZ (1979), ki ga je treba uporabiti v tej zadevi, da mora upravičenec, ki je prikrajšan za prednostno pravico nakupa in vloži tožbo, da se pogodba med prodajalcem in tretjim razveljavi in da mu mora prodajalec prodati kmetijsko zemljišče, storiti to v 30 dneh od dneva, ko je zvedel za prodajo (prvi in drugi odstavek 30. člena). Vendar pa določa tretji odstavek tega člena, da v primeru, če prodajalec noče skleniti pogodbe z upravičencem, ki je pravočasno uveljavljal prednostno pravico do nakupa, lahko ta v 30 dneh po izteku roka iz tretjega odstavka 27. člena tega zakona vloži tožbo za sklenitev pogodbe. Smisel povzetih določb je v tem, da mora predkupni upravičenec, ki je sprejel ponudbo in to naznanil prodajalcu in pristojnemu krajevnemu organu (prvi odstavek 28. člena ZKZ (1979)), zahtevati, če ni odziva prodajalca, s tožbo sklenitev pogodbe, in to v prekluzivnem roku 60 dni od dneva, ko je prodajalčevo ponudbo za prodajo prejela kmetijska zemljiška skupnost (že omenjeni tretji odstavek 27. člena ZKZ (1979)). Tega roka ne podaljša morebitna okoliščina, da je prodajalec - lastnik kmetijskega zemljišča le-tega prodal komu tretjemu. Ali drugače, zaradi prekluzije izgubljena pravica zahtevati sklenitev prodajne pogodbe ne oživi, zato ker je lastnik prodal kmetijsko zemljišče komu drugemu. Za prav takšen primer gre v tem sporu, ko je 60-dnevni rok, štet od 14.8.1995, ko je ponudbo prejel Sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč (pritožbeno sodišče je zmotno upoštevalo datum 11.8.1995, ko je ponudbo prejela upravna enota), potekel 13.10.1995, toženca pa sta obravnavano zemljišče prodala toženki s pogodbo z dne 29.11.1995, na kateri sta overila svoja podpisa 19.12.1995. Zato je dne 3.1.1996 vložena tožba z zahtevkom za sklenitev prodajne pogodbe prepozna, saj je bila vložena daleč po preteku 60-dnevnega roka. Ker je v primerih prikrajšanja prednostnega nakupa kmetijskega zemljišča dopustna tožba za razveljavitev prodajne pogodbe le skupaj s tožbo za sklenitev pogodbe z upravičencem (prvi odstavek 30. člena ZKZ (1979), prikrajšani upravičenec nima pravnega interesa le za razveljavitev pogodbe.

Revizijsko sklicevanje na članek v Pravniku št. 5-7/84 ni korektno, saj takrat zakon (28. člen po prvotnem zakonskem besedilu oziroma 30. člen prečiščenega besedila, še ni vseboval določbe (tretjega odstavka 28. oziroma 30. člena) o uveljavljanju realizacije predkupne pravice in o 60-dnevnem roku (30 + 30 dni) za vložitev tožbe. Neutemeljeno je tudi navajanje 29. člena ZKZ (1979), ki je odpravil togost iz 21. člena zakona iz leta 1973, ki ni dopuščal zemljiškoknjižnega prenosa v primeru, če krajevni urad oziroma občinski upravni organ ni izdal potrdila o upoštevanju določb o ponudbi, čeprav so vsi roki za razveljavitev pogodbe minili, ker pač ni bilo interesenta za nakup prodanega zemljišča. Za primer iz tretjega odstavka 30. člena takšna določba sploh ni potrebna, ker sam zase ne domneva prodaje tretjemu.

Če povzamemo razloženo, lahko upravičenec, ki je pravočasno uveljavljal prednostno pravico nakupa, vloži tožbo proti lastniku kmetijskega zemljišča in kupcu tega zemljišča le v roku 30 dni po izteku 30-dnevnega roka od dneva, ko je lastnikovo ponudbo prejela kmetijska zemljiška skupnost oziroma druga ustrezna institucija.

Pritožbeno sodišče je potemtakem materialno pravo pravilno razlagalo. Ker ni očitanega revizijskega razloga, je sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (393. člen ZPP (1977)).

Zavrnitveni izrek zajema tudi odločitev o revizijskih stroških (prvi odstavek 166. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP (1977)).