Jedro

Predlagateljica ni zatrjevala, da se ne ve, kje poteka meja - črta med njenimi parcelami in parc. št. 719/0 k.o. X, temveč, da je ona lastnica tudi te parcele: da je na njej pridobila lastninsko pravico s priposestvovanjem; prva nasprotna udeleženka pa trdi, da gre za javno dobro, ki ga predlagateljica ni mogla priposestvovati. Ne gre torej za spor o tem, kje poteka meja med sosednjimi zemljišči, temveč za spor o lastništvu določene zemeljske površine. Tak spor pa je mogoče reševati le v kontradiktornem pravdnem postopku in je prvo sodišče pravilno na podlagi 17. člena ZNP ustavilo nepravdni postopek.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 16. 12. 2011 (sklep o odmeri izvedenine) se delno ugodi in se navedeni sklep v glavi spremeni tako, da se besede „predlagateljice F. P., ki jo zastopata odvetnika M. K. in K. K. K..,“ nadomesti z besedami: „dedičev po pokojni predlagateljici F. P.,“.

II. V ostalem se pritožbi zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdita izpodbijana sklepa.

III. Prva nasprotna udeleženka sama nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 12. 10. 2011 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nepravdni postopek ustavi in se bo nadaljeval po pravilih pravdnega postopka. S sklepom z dne 16. 12. 2011 pa je sodnemu izvedencu J. D. za opravljeno delo priznalo nagrado in povrnitev stroškov, in sicer skupaj z 20 % DDV v višini 511, 20 EUR.

2. V pritožbi zoper sklep o ustavitvi nepravdnega postopka dediči po pokojni predlagateljici navajajo, da je v sklepu napačno napisano, da je imela pokojna pooblaščenca, saj se mu je že 22. 9. 2010 odpovedala ter o tem tudi obvestila sodišče. Sodišče zmotno ugotavlja, da meja v zadevi ni sporna. Meje v naravi ni, zato je nujno, da se postopek nadaljuje v nepravdnem postopku. Sodišče ni izvedlo nobene obravnave, zato je sklep presenečenje, saj bi lahko že leta 2009 sodnica spremenila obliko postopka. Sicer pa prerekajo, da gre za lastninski spor in predlagajo, da se nadaljuje nepravdni postopek.

3. V pritožbi zoper sklep o odmeri izvedenine ponavljajo stališča iz pritožbe zoper sklep o ustavitvi nepravdnega postopka. Glede izvedenca pa navajajo, da ni bil izveden noben narok in izvedenec ni podal mnenja. Sklep, s katerim je sodišče končalo nepravdni postopek, se ne opre na izvedenca geodetske stroke, torej ta ni bil določen za kakršnokoli mnenje ali argumentiranje. Ne morejo nositi stroškov za nekaj, kar sodišče ni izvedlo. V sklepu z dne 12. 10. 2011 ni navedenih nobenih dodatnih stroškov, niti da bodo ti naknadno določeni. Sklep o izvedenini je bil izdan po smrti F. P., torej dedičem ni bil vročen enak sklep kot pokojni predlagateljici. Ponovno predlagajo, da sodišče nadaljuje nepravdni postopek.

4. Prva nasprotna udeleženka je na pritožbi odgovorila. Meni, da sta neutemeljeni in naj ju višje sodišče zavrne. Ker je predlagateljica v celoti sama kriva za nastanek predmetnega spora, pa na podlagi 139. člena in petega odstavka 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) zahteva povrnitev stroškov prvostopenjskega postopka in postopka z rednimi pravnimi sredstvi.

5. Na pritožbo zoper sklep o odmeri izvedenine je odgovoril tudi izvedenec. Pojasnil je, da se je moral pripraviti na že razpisan narok, saj ga je sodišče po telefonu o preklicu naroka obvestilo šele dan pred razpisanim narokom, pisno pa na dan, ko naj bi bil narok. Nato so se vabila in preklici kar vrstili. S pripravo na narok na terenu je imel stroške, do njihovega plačila je upravičen, saj ni njegova krivda, če do naroka ni prišlo.

6. Pritožba zoper sklep z dne 16. 12. 2011 je delno utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 12. 10. 2011 pa ni utemeljena.

7. Obvestilo predlagateljice, prejeto 22. 9. 2010, da preklicuje pooblastilo odvetniku M. K., je sodišče upoštevalo. Vabila na naroke in druga sodna pisanja je vročalo neposredno predlagateljici, ki se je ves čas opravičevala, da v postopku zaradi slabega zdravstvenega stanja ne more sodelovati. Sodišče je zato pravilno pristojni center za socialno delo (CSD) pozvalo, da ji postavi skrbnika za poseben primer. Vendar pa CSD tega ni storil z obrazložitvijo, da je F. P. sposobna razumeti pomen postopka in je pooblastilo odvetniku preklicala, ker želi, da zadeva zaenkrat miruje, poleg tega pa nihče od bližnjih ni pripravljen sprejeti vloge skrbnika. Po prejemu dopisa CSD in še pred smrtjo predlagateljice je prvostopenjsko sodišče izdalo sklep o ustavitvi nepravdnega postopka. V trenutku izdaje sklepa o ustavitvi nepravdnega postopka je predlagateljica imela pravdno sposobnost (prvi odstavek 76. člena in 77. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se skladno s 37. členom ZNP smiselno uporablja v tem postopku). Iz obvestila CSD namreč izhaja, da se je zavedala pomena svojih dejanj v postopku. Ker je preklicala pooblastilo pooblaščencu, je pravdna dejanja opravljala osebno (prvi odstavek 86. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sodišče v sklepu o ustavitvi postopka ni navedlo, da naj bi predlagateljico kdo zastopal. V procesnem pogledu je torej sklep pravilen.

8. Pravilen pa je tudi materialnopravno. Iz navedb predlagateljice in prve nasprotne udeleženke je razvidno, da dejansko ni sporna meja med zemljišči predlagateljice in nasprotnih udeležencev, temveč lastništvo parcele 719/0 k.o. X. Meja je razmejitvena črta med sosednjima zemljiškima parcelama različnih lastnikov. Predlagateljica ni zatrjevala, da se ne ve kje poteka meja - črta med njenimi parcelami in parc. št. 719/0 k.o. X, temveč da je ona lastnica tudi te parcele: da je na njej pridobila lastninsko pravico s priposestvovanjem; prva nasprotna udeleženka pa trdi, da gre za javno dobro, ki ga predlagateljica ni mogla priposestvovati. Ne gre torej za spor o tem, kje poteka meja med sosednjimi zemljišči, temveč za spor o lastništvu določene zemeljske površine. Tak spor pa je mogoče reševati le v kontradiktornem pravdnem postopku in je prvo sodišče pravilno na podlagi 17. člena ZNP ustavilo nepravdni postopek.

9. Sodišče je predlagateljico že pred izdajo sklepa o ustavitvi postopka, in sicer 16. 3. 2010, po odvetniku obvestilo, da meni, da gre za spor o lastninski pravici ter jo pozvalo, naj se izjasni ali vztraja, da gre za ureditev meje. Iz odgovora pooblaščenca predlagateljice izhaja, da vztraja pri predlogu za ureditev meje. Predlagateljica je sicer kasneje pooblaščencu preklicala pooblastilo, vendar se šteje, da je vsa pisanja sodišča, ki jih je prejel v času veljavnega pooblastilnega razmerja odvetnik, prejela predlagateljica (137. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Po preklicu pooblastila je predlagateljica prejela več vabil na narok na kraju samem. Vedno je prosila za preklic naroka le zaradi zdravstvenih razlogov, zato je prvo sodišče utemeljeno štelo, da vztraja pri podanem predlogu za ureditev meje. Nenazadnje vztrajajo pri njem še tudi pritožniki. V taki situaciji je pač smiselno izvesti narok na kraju samem, saj se na ta način lahko neposredno prepriča, ali gre za spor o meji ali spor o lastništvu zemljišča. Ker pa naroka zaradi bolezni predlagateljice, ki je zaradi preklica pooblastila ni več zastopal odvetnik, ni moglo opraviti, je bilo korektno, da je izdalo izpodbijani sklep.

10. Po izdaji sklepa o ustavitvi nepravdnega postopka je F. P. sodišče obvestil, da je predlagateljica 27. 10. 2011 umrla, kar izhaja tudi iz priložene smrtovnice. Ob smrti predlagateljice so vse njene pravice, tako iz materialno pravnih kot iz procesno pravnih razmerij, po samem zakonu prešle na njene dediče. Dediči postanejo v trenutku smrti stranka v postopku. Ker mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, je pritožbeno sodišče v glavi svojega sklepa kot predlagajočo stranko navedlo dediče po pokojni predlagateljici. Isto bi moralo storiti tudi prvo sodišče v sklepu o priznanju stroškov izvedencu. Ker pa ni, je višje sodišče ob uradnem preizkusu materialnopravne pravilnosti sklepa o odmeri izvedenine (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) delno ugodilo pritožbi zoper ta sklep in ga spremenilo tako, da se v glavi sklepa navede pravilno stranko postopka - dediči po pokojni F. P..

11. V ostalem pa je sklep o odmeri izvedenine pravilen. Izvedenec je še pred izvedbo naroka na kraju samem preštudiral spis in zbral dodatno dokumentacijo, da je lahko, tako kot mu je naročilo sodišče, še pred ogledom na kraju samem naredil geodetsko izmero. S tem so mu nastali stroški, ki jih je priglasil v specificiranem stroškovniku (list. št. 101 spisa), in sicer po neizpodbijanih ugotovitvah prvega sodišča skladno s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Za opravljeno delo gre izvedencu nagrada in povračilo stroškov ne glede na izid postopka. Priznana nagrada in stroški izvedenca bodo izplačani iz predujma, ki je bil založen že septembra 2009, torej za časa življenja F. P.. Predlagateljica je sama predlagala angažiranje izvedenca, založila je predujem in ves čas vztrajala, prav tako sedaj njeni dediči, da se izvede nepravdni postopek in ni nikoli nasprotovala angažiranju izvedenca (nasprotovala je le izbiri izvedenca), naroki pa so bili preloženi na njeno pobudo in je to razlog, da izvedenec ni izdelal skice oziroma elaborata, da torej ni dokončal že začetega izvedenskega mnenja.

12. V sklepu o priznanju nagrade in stroškov izvedencu je prvostopno sodišče očitno pomotoma navedlo, da predlagateljico še vedno zastopajo odvetniki. Ker pa sklepa ni vročalo po odvetniku, ki nima več pooblastila predlagajoče stranke, temveč osebno dedičem F. P., ta kršitev na pravilnost izpodbijanega sklepa v ničemer ne vpliva. Pravilno je sodišče pridobilo podatke o dedičih pokojne predlagateljice in jim vročilo sklep, s čimer se šteje, da so prevzeli postopek (prvi odstavek 208. člena ZPP). Čeprav pokojna predlagateljica ni imela pooblaščenca, postopka ni bilo potrebno prekiniti (205. člen ZPP), saj je bil že izdan sklep o njegovi ustavitvi.

13. V pritožbah uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani. Izpodbijani odločitvi sami sta pravilni, kršitev pri označbi predlagajoče stranke v sklepu z dne 16. 12. 2011 pa je višje sodišče odpravilo. Drugih uradoma upoštevnih kršitev ni. Zato je pritožbeno sodišče v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijana sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Odločitev o delni ugoditvi pritožbi zoper sklep o odmeri izvedenine temelji na 1. alineji 358. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

14. ZNP nima posebnih določb o tem, kdaj se priglasi stroške postopka, zato je glede tega vprašanja potrebno uporabiti določila 163. člena ZPP (37. člen ZNP). Če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zunaj glavne obravnave, se lahko zahteva za povrnitev stroškov poda le v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka (sedmi odstavek 163. člena ZPP). Prva nasprotna udeleženka pa je povrnitev stroškov nepravdnega postopka zahtevala šele v odgovoru na pritožbo, to je, kar se tiče stroškov postopka na prvi stopnji, prepozno. V postopku s pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka in zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedencu se določbe ZPP o odgovoru na pritožbo ne uporabljajo (prvi odstavek 366. člena ZPP). Razen tega pa nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbi vsebinsko ni navajala ničesar, zgolj pavšalno je navedla, da pritožbi nista utemeljeni, obrazloženo je priglasila le stroške postopka. Zato je pritožbeno sodišče njeno zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka zavrnilo, saj ocenjuje te stroške za nepotrebne (155. člen ZPP). Stroškovni izrek temelji na določilih 165. člena ZPP.