Jedro

Ker je med tožečo stranko in toženo stranko obstajalo samostojno pogodbeno razmerje, ki je prenehalo zaradi razveze Pogodbe, je tožena stranka dolžna tožeči stranki po pravilih OZ o neupravičeni pridobitvi po 190. členu vrniti prejeti predujem, saj je podlaga zanj z razvezo Pogodbe odpadla.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. in 4. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 356,98 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je s sodbo in sklepom sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 106420/2015 z dne 15. 9. 2015 v prvem in tretjem odstavku izreka razveljavilo (1. točka izreka - sklep), s sodbo pa je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 9. 2015 dalje do plačila v 15 dneh (2. točka izreka), zavrnilo pa je tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji tožena stranka plača zamudne obresti od zneska 10.000,00 EUR od 13. 3. 2012 do 8. 9. 2015 (3. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo, da mora tožeči stranki povrniti 1.578,69 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (4. točka izreka).

2. Zoper sodbo v delu, v katerem v prvostopenjskem postopku ni uspela (2. in 4. točka izreka), se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavlja pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagala razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in zahtevala povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka vtožuje znesek 10.000,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, ki ga je kot predujem plačala toženi stranki za krovsko kleparska dela na objektu A po sklenjeni pogodbi št. 374-11/12 z dne 12. 3. 2012 (v nadaljevanju Pogodba). Ker je prišlo do razveze Pogodbe, potrditvah tožeče stranke pa tožena stranka po tej pogodbi ni opravila nobenih del, tožeča stranka terja vračilo plačanega predujma.

6. V delu, ki je relevanten tudi glede na pritožbeno izpodbijanje prvostopenjske sodbe, je tožena stranka že v prvostopenjskem postopku ugovarjala aktivni legitimaciji tožeče stranke za uveljavljanje tožbenega zahtevka, ker je tudi sama od naročnika T. za izvedbo krovsko kleparskih del prejela predujem 20.000,00 EUR, ki ga naročniku ni vrnila. Plačilu se je upirala tudi s trditvijo o opravljenih delih in sicer je na lokaciji objekta že postavila gradbeni oder in pričela s pripravljalnimi deli ter imela več kot mesec dni pripravljene kapacitete za gradbišče. Za vsa ta dela je izvršila dne 3. 1. 2013 obračun opravljenih del po Pogodbi.

7. Iz nosilnih razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je tožeča stranka kot izvajalec sklenila z družbo T. kot naročnikom in investitorjem dne 5. 1. 2012 pogodbo za adaptacijska dela na objektu A, nato pa kot naročnik s toženo stranko kot izvajalcem še Pogodbo za izvedbo krovsko kleparskih del na navedenem objektu dne 12. 3. 2012, istega dne pa toženi stranki za navedena dela plačala predujem v znesku 10.000,00 EUR. Ker gre za samostojno pogodbeno razmerje med tožečo stranko in toženo stranko, ki je prenehalo zaradi razveze Pogodbe, je tožena stranka dolžna tožeči stranki po pravilih OZ o neupravičeni pridobitvi po 190. členu vrniti prejeti predujem, saj je podlaga zanj z razvezo Pogodbe odpadla. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da je bil znesek predujma 10.000,00 EUR toženi stranki nakazan iz premoženjske sfere tožeče stranke, zato ni relevantno, koliko je tožeča stranka prejela od naročnika oz. investitorja po pogodbi z dne 5. 1. 2012 (oz. njenem aneksu). Pogodbeno razmerje tožeče stranke z investitorjem je samostojno in neodvisno od pogodbenega razmerja tožeče stranke s toženo stranko. Toženčev ugovor aktivne legitimacije tožeče stranke je zato zavrnilo.

8. Pritožbeno sodišče z razlogi prvostopenjskega sodišča glede aktivne legitimacije za predmetno tožbo v celoti soglaša. Na drugačno presojo ne more vplivati niti pritožbeno uveljavljanje dejstva, izhajajočega iz priloženega dopisa Policijske uprave Ljubljana, PP Ljubljana - Center z dne 6. 7. 2016, da se zoper tožečo stranko vodi predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije, naznanitelj le tega pa je investitor T. d.o.o., očitek pa je ravno nevračilo predujma investitorju. Pritožnica namreč ni verjetno izkazala, da je navedeni dopis dne 6. 7. 2016 prejela po zaključku glavne obravnave, torej po 8. 7. 2016. Zato navedenega dejstva in predloženega dokaza na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP pritožbenemu sodišču ni bilo treba presojati. Tudi če bi ju, pa glede na ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je razmerje med tožečo stranko in investitorjem povsem samostojno pravno razmerje, tožeča stranka pa je predujem toženi stranki plačala iz svojega premoženja in na podlagi Pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da tožena stranka ni bila obogatena na škodo tožeče stranke.

9. Kot nedovoljeno in zato neupoštevno pritožbeno novoto po prvem odstavku 337. člena ZPP pritožbeno sodišče tudi ni upoštevalo pritožbene navedbe, da je bil obračun z dne 3. 1. 2013 oblikovan v dogovoru z tožečo stranko. Pritožnica se v zvezi s tem sklicuje na drugi odstavek 3. točke svoje pripravljalne vloge z dne 26. 5. 2016, ki naj bi ga prvostopenjsko sodišče spregledalo, vendar iz tega dela pripravljalne vloge izhaja le trditev tožene stranke, da je obračun vročila tožeči stranki (oz. gospodu K.), in tožeča stranka ni posredovala nikakršnih pripomb na predloženi obračun, zaradi česar je tožena stranka poslovni dogodek štela za zaključen. Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe (13. točka obrazložitve) prvostopenjsko sodišče teh navedb ni spregledalo, le ugotovilo je, da jih glede na trditev tožeče stranke o neprejemu obračuna, tožena stranka vročitve le tega tožeči stranki ni dokazala. Kot je razvidno iz povzetih navedb iz pripravljalne vloge tožene stranke pa ne gre za trditev oz. s tožečo stranko dogovorjeno oblikovanem obračunu z dne 3. 1. 2013. V tem delu gre torej za nedopustno in pritožbeno neupoštevno pritožbeno novoto.

10. Neutemeljeno pritožnica očita prvostopenjskemu sodišču, da ni toženi stranki priznalo vsaj med strankama nesporno izvršenih del postavitve gradbenega odra in odvoza demontiranega materiala, njihovo vrednost pa ugotovilo po predračunu. Tožeča stranka je toženi stranki ves čas osporavala obseg izvršenih del, ki jih tožena stranka ni evidentirala. Pravilno je prvostopenjsko sodišče toženi stranki očitalo ne dovolj določnih trditev o obsegu opravljenih del. Šele določno postavljene take trditve bi namreč prvostopenjskemu sodišču omogočale preizkus resničnosti oz. utemeljenosti trditev o obsegu in vrednosti opravljenega dela. Manjkajočih trditev pa ni mogoče nadomestiti z izvedbo dokazov, na kar je utemeljeno opozorilo že prvostopenjsko sodišče. Zato tudi uveljavljane bistvene postopkovne kršitve (po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), ker je sodišče opustilo izvedbo dokazov z zaslišanjem pritožnikovega kooperanta in zastopnika tožene stranke in s tem možnost pravilne ugotovitve dejanskega stanja glede obsega izvršenih del, prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo.

11. Že je bilo zgoraj obrazloženo, da je prvostopenjsko sodišče tožbenemu zahtevku na plačilo zneska 10.000,00 EUR ugodilo, ker je zaradi razveze Pogodbe na podlagi katere je bilo toženi stranki za dogovorjena dela dan predujem, dogovorjen v navedeni Pogodbi, podlaga zanj odpadla. Ne gre torej za procesno dejanje tožnika z vložitvijo tožbe in uveljavljanjem zahtevka, ki bi bil že sam zase v nasprotju z prisilnimi predpisi in javno moralo in bi z njim tožnik ne mogel razpolagati v smislu tretjega odstavka 3. člena ZPP, zato ni utemeljena pritožbena trditev o sumu protipravno pridobljenega predmeta tožbe in posledično nedopustne tožbe v smislu tretjega odstavka 3. člena ZPP.

12. Izrecno izpostavljeni pritožbeni razlogi so se torej izkazali za neutemeljene. Ker je izpodbijana sodba uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka in sicer nagrado za odgovor na pritožbo po tarifni št. 21/1 OT 625 točk, upoštevaje vrednost točke 0,459 EUR torej 286,87 EUR, povišano za 22% DDV pa 349,98 EUR ter materialne stroške po 3. odstavku 11. člena OT v znesku 7,00 EUR, skupno torej 356,98 EUR.