Razkritje zdravstvene dokumentacije CSD in izvajalcu osebne asistence

Datum

13.05.2024

Številka

07121-1/2024/557

Kategorije

Uradni postopki, Upravni postopki, Postopki na centrih za socialno delo, Zdravstveni osebni podatki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 4. 5. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem (povzetek), ali je prav, da je treba centru za socialno delo (CSD) predložiti zdravstveno dokumentacijo za pridobitev pravice do osebne asistence, in da je izvajalec osebne asistence seznanjen z vsemi podrobnostmi sedanjega in preteklega zdravstvenega stanja, zdravstvene obravnave itd. V nadaljevanju pojasnjujete vaše stanje in izkušnje z osebno asistenco.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še:

-da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov le v nadzornih postopkih,

-da IP ni pristojen za presojanje strokovnosti dela osebnih asistentov in

-da IP ni pristojen za presojanje ustavnopravne skladnosti in ustreznosti obstoječe zakonodaje.

1.CSD je upravičen od vlagatelja pridobiti tudi zdravstveno dokumentacijo z vsebino in v obsegu, ki je potreben za presojo potrebe po osebni asistenci, njenega obsega in vsebine, kar vključuje predhodno odločanje o uporabnikovi vlogi, postopek s pridobivanjem izvedenskega mnenja s strani strokovne komisije pri Inštitutu in končno odločanje o pravici uporabnika.

2.IP nima informacij o tem, od koga naj bi v praksi osebni asistenti pridobivali podatke o uporabniku, na kakšen način in kateri konkretni podatki so to. Poleg tega predpisi o tem nimajo podobnih določb. Zato lahko IP poda le splošno stališče, da je osebni asistent upravičen do tistih informacij o zdravstvenem stanju, ki so nujne za delo z uporabnikom.

Obrazložitev

Vsaka obdelava osebnih podatkov mora imeti pravno podlago. Za podatke o zdravstvenem stanju so splošne podlage določene v 9. členu Splošne uredbe. V skladu z (b) točko prvega odstavka 9. člena Splošne uredbe je obdelava osebnih podatkov dopustna, če je potrebna za namene izpolnjevanja obveznosti in izvajanja posebnih pravic upravljavca ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti in socialnega varstva, če to dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice. Tudi v skladu s (h) točko je obdelava dopustna, če je potrebna za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne sposobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo, zagotovitev zdravstvene ali socialne oskrbe ali zdravljenja ali upravljanje sistemov in storitev zdravstvenega ali socialnega varstva na podlagi prava Unije ali prava države. Področje osebne asistence spada na področje socialnega varstva. Obe splošni pravni podlagi se navezujeta na državno zakonodajo. V obravnavanem primeru sta to zlasti Zakon o osebni asistenci (ZOA) in Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), na splošno pa tudi Zakon o socialnem varstvu (ZSV).

ZOA v prvem odstavku 20. člena določa, da mora vloga uporabnika (vlagatelja) med drugim vsebovati:

-dokazila o stopnji in vrsti invalidnosti;

-zdravstveno dokumentacijo o vrsti in stopnji invalidnosti, zdravstvenem stanju vlagatelja ter uporabi medicinsko-tehničnih pripomočkov in drugo dokumentacijo, ki dokazuje vlagateljevo potrebo po osebni asistenci;

-navedbo o potrebi po storitvah osebne asistence pri opravljanju aktivnosti, povezanih z neodvisnim osebnim in družinskim življenjem itd.

Ker o vlogi odloča CSD (najprej se izvede predhodno odločanje, po prejemu mnenja strokovne komisije inštituta pa še končno odločanje v upravnem postopku), je ta na podlagi ZOA upravičen do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo in informacijami o zdravstvenem stanju, ki jih navede uporabnik. Ker v postopku odločanja sodeluje tudi zunanja strokovna komisija kot izvedenski organ, je tudi ta upravičena do seznanitve.

Ustrezna podlaga je tudi v ZUP, zlasti v določbah glede načela materialne resnice (8. člen), pridobivanja osebnih podatkov (34.a člen), ugotavljanja dejanskega stanja (npr. 138. do 140. člen), dokazovanja (npr. 146. člen in 164. člen in naslednji), vključno z izvedenstvom (189. člen in naslednji).

2.ZOA in Pravilnik o osebni asistenci ne vsebujeta posebnih določb o tem, od koga in katere konkretne osebne podatke ali dokumente (lahko) prejme izvajalec osebne asistence, osebni asistent ter koordinator. Vendar je iz določb 14. člena ZOA (ta določa obveznost varovanja osebnih podatkov s strani osebnega asistenta), določb o upravni odločbi, o izvedbenem načrtu, o dogovoru, o vlogi koordinatorja ter o nalogah oziroma o vlogi osebnega asistenta moč sklepati, da se te osebe lahko pogojno in omejeno seznanijo z informacijami o zdravstvenem stanju uporabnika, če so te informacije neizogibno potrebne za neposredno delo z uporabnikom. To pa načeloma ne pomeni, da lahko osebni asistent od CSD pridobi celotno zdravstveno dokumentacijo, ki jo je uporabnik predložil CSD. Lahko pa se seznani na primer z osebnim načrtom.

Pri samem izvajanju osebne asistence je zlasti od uporabnika odvisno, katere informacije o zdravstvenem stanju in zdravstveno dokumentacijo bo prostovoljno razkril osebnemu asistentu (gl. (a) in (h) točka prvega odstavka 9. člena Splošne uredbe). Osebni asistent naj bi se z nujnimi podrobnostmi o uporabnikovem zdravstvenem stanju (to vključuje tudi podatke o zdravstveni oskrbi, prognozi, razlogih za določeno stanje, zdravstvenih potrebah ipd.) seznanil neposredno od uporabnika, če je ta po svoji volji pripravljen te informacije razkriti ustno ali na način predložitve zdravstvene dokumentacije na vpogled. Odločitev o razkritju, obseg razkritja in način razkritja so torej odvisni od volje uporabnika ali njegovega zakonitega zastopnika.

3.Dodatno pojasnjujemo, da se pripravlja povsem nov Zakon o osebni asistenci in da je IP v okviru dajanja pripomb na predloge predpisov večkrat opozoril prav na nujnost zagotavljanja sorazmernosti obdelav OP v zvezi z zdravjem v okviru teh postopkov.

Primer mnenja IP je dostopen na naslednji povezavi:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/pripombe/2023/MDDSZ_ZOA-okt2023_AJ.pdf).

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka