Jedro

Vprašanje veljavnosti pogodbe o kratkoročnem kreditu, o katerem teče gospodarski spor, ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v tem postopku zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Do odločitve v gospodarskem sporu ima tožnik ne le zapadlo terjatev, temveč tudi izvršilni naslov, saj je bila pogodba sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. V primeru ugotovitve ničnosti pogodbe pa bo imel tožnik vseeno zahtevek zoper njega, le da na drugačni pravni podlagi, saj bo toženec dolžan vrniti, kar je prejel.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravdni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v gospodarski zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII Pg 5154/2010. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka in navedla, da je čakanje na odločitev o obstoju terjatve v gospodarski zadevi nesmiselno in zaradi pričakovane dolgotrajnosti postopka v nasprotju z načelom ekonomičnosti. Pogodba, katere ničnost se uveljavlja v gospodarskem sporu, je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, ki predstavlja tudi izvršilni naslov. Na podlagi tega neposredno izvršljivega notarskega zapisa se pred Okrajnem sodiščem v Grosupljem zoper dolžnika R.K. že vodi izvršilni postopek, v katerem je sklep o izvršbi pravnomočen od 2. 3. 2011. Upoštevaje navedeno je podlaga terjatve tožeče stranke pravnomočni sklep o izvršbi In 99/2009 z dne 8. 4. 2010, ki je nadomestil neposredno izvršljiv notarski zapis. Odločitev o tem, ali obstoji terjatev na podlagi pogodbe št. 1028/07, v tem postopku zato ni bistveno in ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o glavni stvari v tem postopku. Edina relevantna pravna podlaga je pravnomočen sklep o izvršbi.

Pritožba je utemeljena.

V tem pravdnem postopku je tožeča stranka vložila tožbo zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Od tožene stranke zahteva, da dopusti izvršbo do polovice nepremičnine parc. št. 176/2 k.o. X.. ID znak 000 zaradi poplačila terjatve tožeče stranke do R.K., ki izvira iz pogodbe o kratkoročnem kreditu št. 1028/07 z dne 10. 10. 2007 v višini 410.165,45 EUR. V gospodarski zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII Pg 5154/10 pa R.K., J.K. in P. d.o.o. (dolžniki po pogodbi o kratkoročnem kreditu št. 1028/07) tožečo stranko tožijo na ugotovitev ničnost prej navedene pogodbe in notarskega zapisa Sporazuma o zavarovanje (te) denarne terjatve upnika (tožeče stranke) z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini po 142. členu Stvarnopravnega zakonika. Sodišče prve stopnje je predmetni pravdni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v zadevi VIII Pg 5154/10, ker je menilo, da je (ne)veljavnost pogodbe o kratkoročnem kreditu št. 1028/07 za odločitev v tej zadevi predhodno vprašanje in odredilo prekinitev postopka na podlagi 2. točke 206. člena ZPP.

Po splošnem pravilu iz prvega odstavka 255. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) lahko vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnika. V obravnavanem primeru ima tožeča stranka ne samo zapadlo terjatev (do svojega dolžnika R.K.), ampak celo izvršilni naslov, saj je bila pogodba o kratkoročnem kreditu št. 1028/07 z dne 10. 10. 2007 sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Zmotno je stališče pritožbe, da je na podlagi tega izvršilnega naslova izdan sklep o izvršbi In 99/2009 (ki je že pravnomočen) nadomestil neposredno izvršljiv notarski zapis in da sklep o izvršbi sedaj predstavlja podlago terjatve tožeče stranke. Po ustaljeni in enotni sodni praksi sklep o izvršbi (1) namreč ni izvršilni naslov v smislu 17. člena ZIZ. Je pa pritožba tožeče stranke kljub temu utemeljena. Vprašanje veljavnosti pogodbe o kratkoročnem kreditu št. 1028/07 z dne 10. 10. 2007 namreč po mnenju višjega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločanje v pravdi na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj. Tudi v primeru morebitne ugotovitve ničnosti kreditne pogodbe, bi namreč v skladu s 87. členom Obligacijskega zakonika morala vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe in bi terjatev tožeče stranke dobila le drugo pravno podlago. Povedano drugače, do odločitve v gospodarskem sporu ima tožeča stranka izvršilni naslov za svojo terjatev, ob morebitni razveljavitvi kreditne pogodbe in notarskega zapisa, pa bo imela zapadlo terjatev do svojega dolžnika R.K. na drugi podlagi, tako, da je prvi pogoj iz 255. člena OZ v vsakem primeru izpolnjen. Veljavnost kreditne pogodbe v okoliščinah obravnavanega primera zato ne predstavlja predhodnega vprašanja.

Zaradi navedenih razlogov je višje sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

(1) Razen dajatvenega dela pri sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine.