Jedro

Po pregledu zadeve pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 10. 2021 izvršilni postopek v obravnavani zadevi prekinilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja glede lastništva poslovnega deleža, na katerega je dovoljena izvršba. Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje po pravnomočni odločitvi v pravdi nadaljevalo izvršbo, tako predstavlja procesni sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka izdan na podlagi drugega odstavka 208. člena ZPP. Ta določa, da če je sodišče prekinilo postopek iz razlogov, ki so navedeni v 1. točki prvega odstavka in v drugem odstavku 206. člena tega zakona, se postopek nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.

V tej fazi postopka je pri presoji izpodbijanega sklepa zato pomembno le, ali je prenehal razlog za prekinitev postopka, ker je glede na zgoraj navedeno sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer je povzelo odločitev pravdnega sodišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik in upnica sama krijeta vsak svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje nadaljevalo izvršbo dovoljeno s sklepom naslovnega sodišča opr. št. I 169/2019 z dne 25. 3. 2019. 2. Zoper tako odločitev se je dolžnik pravočasno pritožil in navedel, da je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi I 169/2019 z dne 25. 3. 2019 dovolilo izvršbo na poslovni delež dolžnika kot družbenika v družbi A. d.o.o., matična številka ... , davčna številka ..., zaporedna številka deleža .... Nato je sodišče prve stopnje izvršilni postopek prekinilo zaradi pravdnega postopka v zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 15/2018, v katerem se je ugotavljalo, ali navedeni poslovni delež spada v skupno premoženje dolžnika in njegove bivše žene B. B., 4. 10. 2022 pa je bilo v pravdi pravnomočno ugotovljeno, da je slednja 50% imetnica poslovnega deleža. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, ko je na podlagi zaključenega pravdnega postopka nadaljevalo izvršbo, saj je v sodnem registru kot imetnik celotnega poslovnega deleža še vedno vpisan dolžnik. Dokler vpis B. B. kot imetnice poslovnega deleža v sodnem registru ne bo urejen, izvršbe ne bo mogoče nadaljevati, saj bi drugače prišlo do prodaje celotnega poslovnega deleža, ki pa je le še 50% v lasti dolžnika. Pritožbenemu sodišču je zato predlagal, da ugodi pritožbi in izpodbijani sklep razveljavi ter priglasil pritožbene stroške.

3. Upnica je v odgovoru na pritožbo navedla, da je že 16. 12. 2022 v odgovoru na poziv sodišča prve stopnje navedla, da v skladu z ugotovitvijo pravdnega sodišča, da je B. B. imetnica 50% poslovnega deleža (v tem delu je že podala umik), vztraja pri izvršbi na 50% poslovnega deleža dolžnika. Upnica je 26. 1. 2023 vpogledala v sodni register in ugotovila, da je delitev poslovnega deleža že izvedena in je B. B. pod zap. št. deleža že vpisana kot 50% imetnica dolžnikovega poslovnega deleža pod zap. št. Pritožbenemu sodišču je zato predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa ter priglasila stroške pritožbenega postopka. V kolikor bi pritožbeno sodišče ugodilo dolžnikovi pritožbi pa je navedla še, da ji ne morejo biti v plačilo naloženi dolžnikovi pritožbeni stroški, saj jih ni neutemeljeno povzročila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ.

6. Po pregledu zadeve pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 10. 2021 izvršilni postopek v obravnavani zadevi prekinilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja glede lastništva poslovnega deleža, na katerega je dovoljena izvršba. Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje po pravnomočni odločitvi v pravdi nadaljevalo izvršbo, tako predstavlja procesni sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka izdan na podlagi drugega odstavka 208. člena ZPP. Ta določa, da če je sodišče prekinilo postopek iz razlogov, ki so navedeni v 1. točki prvega odstavka in v drugem odstavku 206. člena tega zakona, se postopek nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.

7. V tej fazi postopka je pri presoji izpodbijanega sklepa zato pomembno le, ali je prenehal razlog za prekinitev postopka, ker je glede na zgoraj navedeno sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer je povzelo odločitev pravdnega sodišča. Na pravilno odločitev sodišča prve stopnje o nadaljevanju izvršbe tudi ne vpliva očitna pomota v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da so prenehali razlogi za odlog izvršbe, saj je v 2. točki obrazložitve pravilno navedlo razlog za prekinitev postopka, ki je ob izdaji izpodbijanega sklepa prenehal, o odlogu izvršbe pa v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni odločalo.

8. Na podlagi obrazloženega pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izvršbo po rešitvi predhodnega vprašanja pravilno nadaljevalo in s tem zaključilo fazo prekinitve izvršilnega postopka, v kateri sodišče v skladu z drugim odstavkom 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj.

9. Vse ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na problematiko upoštevanja odločitve pravdnega sodišča v podatkih sodnega registra in na dejstvo, da je dolžnik sedaj imetnik le še 50% poslovnega deleža, na katerega je bila dovoljena izvršba, pa bo sodišče prve stopnje upoštevalo pri opravljanju nadaljnjih procesnih dejanj, ko bo v skladu z že izvedenimi vpisi v sodni register odločalo o delnemu umiku predloga za izvršbo, ki ga je upnica podala 16. 12. 2022 in na katerega se slednja tudi sklicuje v odgovoru na pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep.

10. Dolžnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške, kot določa prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Upnica je prav tako dolžna sama kriti svoje stroške odgovora na pritožbo. Z odgovorom na pritožbo ni prispevala k sprejeti odločitvi pritožbenega sodišča, zato teh stroškov ni šteti za potrebne v smislu določbe 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kot izhaja iz točke II izreka tega sklepa.