Jedro

Sodišče v izvršilnem postopku zgolj prisilno izvršuje obveznost, kot je določena v izvršilnem naslovu, pri tem pa ne sme presojati njegove pravilnosti, veljavnosti in vsebine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice (1. točka izreka), delno pa je ugodilo predlogu dolžnice za odlog izvršbe in izvršbo odložilo za čas treh mesecev (2. točka izreka).

2. Zoper takšen sklep se pritožuje dolžnica brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov v smislu prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Izpostavlja, da je sodišče spregledalo navedbe v ugovoru, ko upniku očita tudi prikrivanje protipravno pridobljene premoženjske koristi z zvijačnim razdiranjem zakonske zveze v sodelovanju z notarjem in notarskim pomočnikom. V k ugovoru priloženi pritožbi z dne 9. 12. 2021, ki jo je vložila zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju III N 682/2000 z dne 15. 10. 2021, je opisala način, kako sta notar in notarski pomočnik sodelovala kot pomagača pri goljufiji upnika. V pritožbi z dne 9. 12. 2021 je navedla tudi, da ji je upnik ponujal v podpis goljufiv notarski zapis razdelitve premoženja, ki ga je pripravil v sodelovanju z notarjem. Po podpisu notarske listine pa upnik ni želel vzpostaviti spravljivih in iskrenih odnosov in jo je ogoljufal. Navaja, da je glede nezakonitih ravnanj v zvezi sestavo notarskega zapisa SV 590/2021 z dne 30. 8. 2021 zoper upnika sprožila predkazenski postopek in da je zoper sklep pritožbenega sodišča Cp 4/2022 z dne 26. 1. 2022 vložila predlog za dopustitev revizije. Meni, da bi bilo iz tega razloga razumno, da se odlog izvršbe podaljša do odločitve o predlogu za dopustitev revizije. Z revizijo se bo ugotavljala pravilnost in zakonitost nepravdnega postopka, v katerem je bilo odločeno o razvezi zakonske zveze, v vzporednih postopkih, kjer so bile podane kazenske ovadbe zoper upnika, notarja in notarskega pomočnika pa se ugotavlja zakonitost in pravilnost obeh notarskih listin. Ob predpostavki, da bo kriminalistična preiskava potrdila sum kaznivih dejanj osumljencev, bo notarska listina kot izvršilni naslov nezakonita. Izpostavlja še, da je v ugovoru pojasnila, da ni sprejela socialne finančne pomoči, ker se ne želi neupravičeno okoristiti državne pomoči ali kakorkoli izigrati državo zaradi nezakonitih ravnanj upnika in navaja, da bi bilo razumno postopek izvršbe odložiti za daljši čas, najmanj za čas, ki ga določa četrti odstavek 74. člena ZIZ, da ne zapade še v finančne dolgove. Zaradi obsega podanih kazenskih ovadb (zoper skoraj 200 oseb) je nastalo veliko dela, zato si v tem času ni mogla urediti bivanjske problematike. Navaja, da je v dopisu z dne 19. 5. 2022 strokovni delavki na CSD A. A. pojasnila težke življenjske okoliščine, da ji je upnik najmanj osemkrat stregel po življenju, tudi v pritožbi z dne 9. 12. 2021 je navedla, da je upnik zoper dolžnico naredil več kaznivih dejanj. Žrtev v takšnih okoliščinah nima veliko izbire, ko doživlja najrazličnejša čustvena nasilja in manipulacije, zato je razumljivo, da se dolžnica ni upirala podpisu notarskih listin, ampak jih je navidezno podpisala in z njimi soglašala, ker zaradi strahu za življenje ni imela druge izbire. Meni, da je sodišče površno preučilo ugovor, saj ni prepoznalo nezakonitega delovanja upnika zoper dolžnico, skladno z ZUP bi moralo materialno resnico ugotoviti po uradni dolžnosti. Dolžnica v pritožbi povzema številne citate iz Svetega pisma.

3. Upnik se je v odgovoru na pritožbo zavzemal za zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet tega pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe in o predlogu dolžnice za odlog izvršbe.

6. V skladu s 350. in 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

7. V predmetni zadevi je izvršilno sodišče s sklepom z dne 5. 1. 2022 dovolilo izvršbo zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnin parc. št. 432/13 in *405, obe k.o. X. na podlagi izvršilnega naslova – notarskega zapisa sporazuma o ureditvi premoženjskih razmerjih med zakoncema SV – 110/2021 z dne 23. 2. 2021 in notarskega zapisa dodatka k sporazumu o ureditvi premoženjskih razmerji med zakoncema SV 590/2021 z dne 30. 8. 2021. 8. Sodišče prve stopnje je v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da mora skladno z drugim odstavkom 53. člena ZIZ dolžnik ugovor obrazložiti tako, da v ugovoru navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Na dolžnost obrazložitve ugovora je bila dolžnica pravilno opozorjena tudi v pravnem pouku sklepa o dovolitvi izvršbe. V primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova so dovoljeni ugovorni razlogi tisti, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma navedeni v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

9. Glede ugovornih navedb, da je zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju III N 682/2020 z dne 15. 10. 2021 dolžnica vložila pritožbo (pritožba z dne 9. 12. 2021), je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da te ugovorne navedbe ne predstavljajo pravno upoštevnega ugovornega razloga, ki bi preprečeval predmetno izvršbo, ker izvršba ni bila dovoljena na podlagi tega sklepa, ampak na podlagi zgoraj citiranega notarskega zapisa. Zato pa so neupoštevne tudi pritožbene navedbe dolžnice, da je zoper sklep Cp 4/2022 z dne 26. 1. 2022, s katerim je sodišče druge stopnje odločilo o pritožbi z dne 9. 12. 2021, vložila predlog za dopustitev revizije.

10. Ob pritožbenih navedbah je pritožnici pojasniti, da sodišče v izvršilnem postopku zgolj prisilno izvršuje obveznost, kot je določena v izvršilnem naslovu, pri tem pa ne sme presojati njegove pravilnosti, veljavnosti in vsebine. V izvršilnem postopku namreč velja načelo formalne legalitete, zaradi katere je izvršilno sodišče v celoti vezano na izvršilni naslov dokler ta obstoji, torej vse dokler ni v drugem sodnem postopku razveljavljen, odpravljen ali spremenjen. Šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti obveznosti iz notarskega zapisa, ki je izkazana z odločbo, predstavlja pravno upošteven ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo.

11. Sodišču prve stopnje dolžnica pritožbeno neutemeljeno očita, da je prezrlo ugovor v delu, ko upniku očita, da je zoper dolžnico kot oškodovanko storil več kaznivih dejanj, tudi v sodelovanju z drugimi osebami, saj je te ugovorne trditve povzelo v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, torej se je z njimi seznanilo in jih ni prezrlo, vendar pa te trditve ob vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov ne predstavljajo pravno upoštevnega ugovornega razloga. Dolžnica namreč niti v ugovoru niti v pritožbi ni zatrjevala niti izkaz(ov)ala, da je izvršilni naslov z odločbo že razveljavljen, odpravljen ali spremenjen, zgolj vložene kazenske ovadbe in lastne trditve o nezakonitosti notarskega zapisa pa ne predstavljajo pravno upoštevnega ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo.

12. Posledično tudi niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja v izpodbijanem sklepu ni popolno in pravilno ugotovilo, ker ni ugotavljalo ugovornih zatrjevanj o kaznivih ravnanjih upnika zoper dolžnico, saj izvršilno sodišče v izvršilnem postopku teh navedb ni pristojno presojati niti ni inštrumentarij izvršilnega postopka temu namenjen, temveč je ta presoja prepuščena sodišču v drugem sodnem postopku. Zmotne so tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje skladno z ZUP ugotoviti materialno resnico po uradni dolžnosti. Za predmetni postopek ne veljajo določbe ZUP, saj izvršilni postopek teče po procesnih pravilih, ki jih določa ZIZ, ta pa v 15. členu napotuje na subsidiarno in smiselno uporabo določb ZPP, ki iskanja materialne resnice med temeljnimi načeli postopka več ne omenja.

13. Pravilne so po obrazloženem ugotovitve sodišča prve stopnje, da dolžnica v ugovoru ni navedla nobenega izmed upoštevnih ugovornih razlogov, določenih v prvem odstavku 55. člen ZIZ, ki bi preprečevali izvršbo, zaradi česar je ugovor pravilno zavrnilo kot neobrazloženega in s tem neutemeljenega.

14. V primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine – stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, je odlog izvršbe po določilu 2. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ dopusten v primeru, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika. Pogoj je torej, da si dolžnik bivanjske problematike ni mogel urediti na drug način.

15. Ob po sodišču prve stopnje ugotovljenem, da se je dolžnica zavezala, da bo nepremičnini izpraznila in izročila upniku najkasneje do 31. 12. 2021 in da je že ob podpisu notarskega zapisa 30. 8. 2021 vedela, da se bo morala iz obeh hiš izseliti in ob tem, ko v predlogu za odlog izvršbe ni niti zatrjevala, da bi si poskušala poiskati možnost bivanja na drugem naslovu, je neutemeljeno tudi dolžničino pritožbeno zavzemanje, da bi sodišče prve stopnje moralo izvršbo odložiti za daljši čas od treh mesecev.

16. Sodišče prve stopnje pri presoji ugovora in predloga za odlog presoja samo navedbe v ugovoru in predlogu, kasneje podanih navedb pa pri tem ne more upoštevati. Dolžnica v pritožbi nedopustno širi in dopolnjuje navedbe iz ugovora in predloga za odlog izvršbe, ko navaja, da je zaradi obsega podanih kazenskih ovadb nastalo veliko dela in obveznosti z odzivanjem in odgovarjanjem pristojnim organom, zaradi česar si v tem času ni mogla urediti bivanjske problematike, zato teh navedb pritožbeno sodišče ne bo upoštevalo in nanje ne bo posebej odgovarjalo.

17. Glede na navedeno in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).