Jedro

Ob ugotovitvi, da je organ za BPP z odločbo, št. Bpp 116/2013 z dne 16. 7. 2013, pravilno ocenil, da tožnik s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo istega organa, št. Bpp 69/2013 z dne 14. 5. 2013, nima verjetnega izgleda za uspeh, tožba zoper nadaljnjo odločbo, izdano v postopku BPP nedvomno nima verjetnega izgleda za uspeh in je bila njegova prošnja upravičeno zavrnjena. Tožnikovo slabo finančno stanje zato ne more spremeniti tožnikovega uspeha v obravnavanem postopku, kakor tudi ne tožnikova navedba, da je za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaprosil ravno iz razloga, ker nima sam opravljenega pravniškega državnega izpita in tudi ne denarja za odvetnika, saj morajo biti za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči izpolnjeni kumulativno vsi zgoraj našteti pogoji, kar pa v obravnavanem primeru nedvomno niso.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 116/2013-2 z dne 16. 7. 2013, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V obrazložitvi je navedel, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči hkrati, ko je vložil tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 116/2013 z dne 16. 7. 2013. Organ je uvodoma povzel določbe 11., 12. in 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ugotovil, da je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči za čas od 1. 4. 2013 do 30. 9. 2013, zato je bila njegova prošnja v tem postopku obravnavana kot prošnja za izredno BPP in se njegov finančni položaj v tem postopku ni ugotavljal. Organ je nato ugotavljal izpolnjevanje 24. člena ZBPP. Poudaril je, da je pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP (z izjemo posebne BPP) treba upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve brezplačne pravne pomoči v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh. Tožnik je v obravnavanem primeru prosil za dodelitev BPP v zvezi z vloženo tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 116/2013 z dne 16. 7. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo tega sodišča, št. Bpp 69/2013 z dne 14. 5. 2013. S tem je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo zoper odločbo, št. Bpp 19/2013 z dne 4. 3. 2013, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. S slednjo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo tega sodišča, št. Bpp 208/2012 z dne 24. 12. 2012, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. S to pa je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS, I U 1231/2012 z dne 24. 10. 2012, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Z navedenim sklepom je bila zavržena tožnikova tožba zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Bpp 640/2012 z dne 7. 6. 2012, ker je tožnik zamudil rok za vložitev tožbe. Organ za BPP je z odločbo, št. Bpp 116/2013 z dne 16. 7. 2013, presojal, ali ima tožnik verjetne izglede za uspeh v upravnem sporu zoper odločbo naslovnega organa, št. Bpp 69/2013 z dne 14. 5. 2013. Ocenil je, da tožnik ni imel verjetnega izgleda za uspeh. Zato je prošnjo zavrnil, kar se je izkazalo za pravilno, saj je Upravno sodišče RS v Ljubljani s sodbo, I U 1019/2013 z dne 9. 7. 2013, tožbo tožnika zoper odločbo, št. Bpp 69/2013 z dne 14. 5. 2013, zavrnilo. Glede na 63. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je organ ocenil, da izpodbijana odločba temelji na pravilni pravni podlagi in da na podlagi podatkov obrazložitve tožnik zoper odločbo, št. Bpp 116/2013 z dne 16. 7. 2013, nima verjetnega izgleda za uspeh in zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja. Organ je zato njegovo prošnjo zavrnil. Tožnik je v tožbi navedel, da se z izpodbijano odločbo ne strinja, prav tako se ne strinja z ravnanjem Upravnega sodišča. Ker ni prava uka oseba, prosi naslovno sodišče za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Z njeno pomočjo bo tožnik dokazal, da so vse navedbe v odločbi netočne in lažne. Je prejemnik socialne denarne podpore, zato je prosil za oprostitev vseh sodnih stroškov in sodnih taks. Sodišče mu z razlago svojih argumentov in trditev povzroča vedno večjo stisko, zadeve se rešujejo nepošteno. Sodišče vseskozi krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo za človekove pravice, ker mu ne nudi brezplačne pravne pomoči. Dokler mu ne bo nudena brezplačna pravna pomoč, nobena odločba oziroma akt ne bo pravilen oziroma ne bo temeljil na pravilni pravni podlagi. Toženka je napačno ugotovila, da ni izgledov za uspeh v pritožbi, pri čemer svojih trditev niti ne obrazloži s tehtnimi argumenti. V zadevi se tako ne more odločati. Brez možnosti do odvetnika je tožnik prikrajšan za pravično sojenje. Očita se mu, da so pritožbe (točno: tožba) prepozne. V pravni demokratični državi bi tožniku bil dodeljen odvetnik, ki se spozna na zakonodajo ter določene roke. Zadeva se nanaša na pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, III P 4242/2009, v kateri toži RS za 30.000.000,00 EUR. Sodnica A.A. je kljub temu, da je seznanjena, da tožnik nima odvetnika – ne po njegovi krivdi, razpisala narok za 27. 9. 2013. Povzročene škode se ne da oceniti, zaradi česar bo prisiljen sprožiti nove odškodninske in kazenske postopke. Dokler sodstvo zadev ne bo vodilo na pošten način, ne bo odnehal od iskanja pravice. Smiselno je predlagal odpravo odločbe.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, organ pa je za svojo odločitev navedel pravilne in izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: Organ se je pri svoji odločitvi oprl na tretji odstavek 11. člena ZBPP, po katerem se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna brezplačna pravna pomoč), po drugem odstavku 12. člena ZBPP pa se v primeru, če prosilec prejema denarno socialno pomoč, finančni položaj prosilca ne ugotavlja (za kar gre v obravnavanem primeru), mora pa biti izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena, v katerem je med drugim določeno, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

Iz podatkov odločbe ter spisa izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v upravnem sporu v zvezi z vloženo tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 116/2013 z dne 16. 7. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo istega organa, št. Bpp 69/2013 z dne 14. 5. 2013. S slednjo odločbo je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo istega organa, št. Bpp 19/2013 z dne 4. 3. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo istega organa, št. Bpp 208/2012 z dne 24. 12. 2012. S to pa je bilo odločeno, da se prošnja tožnika za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani, I U 1231/2012 z dne 24. 10. 2012. S tem sklepom je bila zavržena tožnikova tožba zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 640/2012 z dne 7. 6. 2012, ker je tožnik zamudil rok za vložitev tožbe.

Ob ugotovitvi, da je organ za BPP z odločbo, št. Bpp 116/2013 z dne 16. 7. 2013, pravilno ocenil, da tožnik s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo istega organa, št. Bpp 69/2013 z dne 14. 5. 2013, nima verjetnega izgleda za uspeh (tožba zoper zadnje navedeno odločbo je bila s sodbo, I U 1019/2013 z dne 9. 7. 2013, namreč zavrnjena), se tudi sodišče strinja z organom, da tožba zoper nadaljnjo odločbo, izdano v postopku BPP (tj. odločbo, št. Bpp 116/2013 z dne 16. 7. 2013), nedvomno nima verjetnega izgleda za uspeh in je bila njegova prošnja upravičeno zavrnjena. Glede na povedano tožnikovo slabo finančno stanje zato ne more spremeniti tožnikovega uspeha v obravnavanem postopku, kakor tudi ne tožnikova navedba, da je za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaprosil ravno iz razloga, ker nima sam opravljenega pravniškega državnega izpita in tudi ne denarja za odvetnika, saj morajo biti za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči izpolnjeni kumulativno vsi zgoraj našteti pogoji, kar pa v obravnavanem primeru nedvomno niso. Zaradi povedanega pa sodišče tudi ne upoštevati tožnikovih navedb, da se zadeva nanaša na postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, III P 4242/2009, v katerem tožnik toži Republiko Slovenijo, zaradi plačila odškodnine v višini 30.000.000,00 EUR, in je posledično ostal brez odvetnika, saj za opisano vrsto spora (razen v primerih, ko se za v 8. členu ZBPP taksativno naštete vrste zadev, ki se vodijo pred sodiščem, brezplačna pravna pomoč ne odobri) ni določen spregled izpolnjevanja zgoraj citiranih pogojev za dodelitev BPP.

Na drugačno odločitev v zadevi pa tudi ne morejo vplivati tožnikove navedbe o nepravilnih odločitvah naslovnega sodišča, ker po njegovem mnenju ne temeljijo na zakoniti pravni podlagi ter kršijo ustavo ter Evropsko konvencijo o človekovih svoboščinah in pravicah, saj so pavšalne oziroma nekonkretizirane.

Sodišče tako ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

O tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ni odločalo, saj je tožnik oproščen plačila sodnih taks v obravnavani zadevi (zadeva BPP) že na podlagi zakona (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah). Prav tako sodišče kot nepotrebno ni odločalo o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka, saj v primeru, kadar sodišče v upravnem sporu tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).