Jedro

Ker je tožeča stranka umaknila tožbo takoj, ko je tožena izpolnila zahtevek, in je tožena dala povod za tožbo, mora tožena stranka tožeči povrniti pravdne stroške.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa, to je odločitev o pravdnih stroških v 2. tč. izreka sklepa, delno spremeni, tako da spremenjen glasi: Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 365,81 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka, sama pa nosi svoje stroške postopka.” Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti 184,05 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku tega roka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v prvi točki izreka sklepa z dne 25.3.2009 ustavilo pravdni postopek, v drugi točki izreka pa odločilo, da pravdni stranki sami nosita vsaka svoje stroške pravdnega postopka.

Tožeča stranka s pritožbo izpodbija odločitev v drugi točki izreka zgoraj navedenega sklepa zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je s tožbo zahtevala, da se je tožena stranka dolžna izseliti in nepremičnino izročiti v izključno neposredno posest. Tožena stranka je o tem, da je nepremičnino začela izpraznjevati, obvestila le enega tožnika, L. S., dan po vložitvi tožbe, to je 15.7.2008. Tožeča stranka je v umiku tožbe dne 22.7.2008 in nato v vlogi z dne 10.9.2008 zatrjevala, da je tožena stranka tožnikom šele 18.7.2008 izročila ključ nepremičnine in jim šele takrat omogočila izključno neposredno posest nepremičnine. Temu dejstvu pa tožena stranka v vlogi z dne 18.8.2008 ni nasprotovala. Zaključek sodišča, da je tožena stranka tožbeni zahtevek izpolnila že pred vložitvijo tožbe, je zmoten in v nasprotju z listinami v spisu. Tožeča stranka sodišču očita, da zmotno uporablja pravo s trditvijo, da bi se moral tožnik pred vložitvijo tožbe še prepričati, ali toženka stanuje v njegovi nepremičnini. Napačno sodišče tudi šteje, da gre za enega tožnika. Tožeča stranka je v svoji vlogi 10.9.2008 jasno zapisala, da je toženka lahko in bi morala o dejstvu izselitve obvestiti kateregakoli tožnika in temu predati tudi ključe zgradbe, da bi tožniki prevzeli nepremičnino v svojo izključno neposredno posest. Zmotno je tudi prepričanje sodišča, da tožba ne bi bila vložena, če bi toženka obvestila tožečo stranko o svoji odselitvi, s tem pa pravzaprav sodišče prve stopnje dejansko potrjuje zatrjevanja tožeče stranke o potrebnosti in utemeljenosti tožbe ter prihaja v medsebojno nasprotje s svojimi razlogi o nepotrebnosti tožbe. S tem ko se je toženka izselila, tožniki še niso postali zahtevano neposredni posestniki stvari. To so postali šele z izročitvijo ključev. Tožniki so zato utemeljeno vložili tožbo, s katero so zahtevali izselitev toženke in izključno neposredno posest nepremičnine. Nasprotna ugotovitev sodišča je zmotna, razlogi so v nasprotju z listinami spisa, zaključki pa v nasprotju z določilom 158.čl. ZPP o povračilu stroškov. Zato je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma spremeni tako, da izreče, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da je tožena stranka tožbeni zahtevek izpolnila že pred vložitvijo tožbe. Kot je navedeno v umiku tožbe, tožena pa tem navedbam ni oporekala, je tožeča stranka po prejemu sporočila toženke dne 15.7.2008, da se je izselila iz stanovanjske hiše in da bo ključe predala, ko bo drugotožnik vrnil otroke, prevzela ključe in opravila ogled nepremičnine 18.7.2008. Zato je pravilen zaključek, da je tožena stranka zahtevek, ki ni glasil le na izselitev iz stanovanjske hiše na naslovu P. ..., pač pa tudi na izročitev nepremičnin parc. št. ... in ..., ob k. o. P., v izključno neposredno posest, izpolnila šele po vložitvi tožbe, saj je bila tožba vložena 14.7.2008. Prav tako se ni moč strinjati s prvostopenjskim sodiščem, da sklicevanje na to, da je tožeča stranka toženo že pred vložitvijo tožbe večkrat pozivala na izselitev, ne zadošča za ugotovitev, da je zadostila dolžnosti, da bi se pred vložitvijo tožbe prepričala, ali tožena stranka še stanuje v njeni nepremičnini. Četudi je bila tožena stranka pozvana na izselitev skoraj leto dni pred vložitvijo tožbe, to ne pomeni, da tožeča stranka pravnega interesa za vložitev tožbe ni imela. Pa tudi sicer, tudi če bi bila tožeča stranka na dan vložitve tožbe ugotovila, da se je toženka izselila, to še ne bi pomenilo, da je izpolnila zahtevek, glede na ugotovitev, da je ključe stanovanjske hiše kasneje izročila in sploh nepremičnine tožeči stranki izročila v izključno neposredno posest šele 18.7.2008. Povod za vložitev tožbe je tako nedvomno dala tožena stranka, ki kljub pozivom tožeči stranki do vložitve tožbe ni izročila nepremičnine na način, da bi tožeča stranka le te prejela v izključno neposredno posest. Ker je to storila šele po vložitvi tožbe, ni mogoče šteti, da tožba ni bila potrebna. Glede na obrazloženo je materialnopravno zmoten zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka sama krije svoje pravdne stroške. Ker je tožeča stranka umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, je upravičena na podlagi I. odst. 158. čl. ZPP do povrnitve pravdnih stroškov. Sodišče druge stopnje je zato utemeljeni pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu na podlagi 3. tč. 365. čl. in 366. čl. ZPP delno spremenilo, kot je razvidno iz izreka sklepa. Tožeča stranka je glede na določbo 155. čl. ZPP upravičena do povrnitve stroškov, potrebnih za pravdo. Po oceni pritožbenega sodišča so to stroški za sestavo tožbe (400 tč. po OT,), povišek za zastopanje več strank (120 tč.), materialni stroški (10 tč.), 20 % DDV na odvetniške storitve in stroški sodne takse za tožbo ter, odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS št. 67/2003) in Zakonom o sodnih taksah, skupaj znašajo 365,81 EUR. Strošek za posvet s stranko in pregled dokumentacije je zajet že v sestavi tožbe, zato tožeča stranka ni upravičena do povrnitve priglašenega stroška. Upravičena pa je do povrnitve priglašenih zakonskih zamudnih obresti v primeru zamude s plačilom.

Ker je tožeča stranka uspela s pritožbo, ji mora tožena stranka na podlagi II. odst. 165. čl. ZPP povrniti tudi pritožbene stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožbeno sodišče je kot potrebne stroške postopka na pritožbeni stopnji priznalo priglašene stroške za sestavo pritožbe (200 tč.), 20 % DDV ter stroške sodne takse za pritožbo in jih v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah odmerilo na 184,05 EUR.