Jedro

Podlago za razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je izvršbo dovolilo (2. odst. 62. člena ZIZ), je sodišče imelo le glede ugovarjanega dela, saj je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v neugovarjanem delu že postal pravnomočen.

Izrek

Pritožbi upnika se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pritožba (ugovor) dolžnika zoper sklep o izvršbi opr. št. Ig 98/04171-5 z dne 20.5.1999 zavrne za glavnico v znesku 2.933.931,00 z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.5.1999 dalje do plačila in izvršilne stroške v znesku 66.880,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.5.1999 do plačila kot neutemeljena in sklep o izvršbi v tem delu potrdi.

V preostalem delu se pritožba upnika zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine opr. št. Ig Ig 98/04171-5 z dne 20.5.1999 v delu, v katerem je dovoljena izvršba, ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku.

Upnik se je zoper ta sklep pravočasno pritožil zaradi napačne uporabe ZIZ-a in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Navedel je, da je dolžnikov ugovor v pretežnem delu neobrazložen in da k ugovoru tudi niso predloženi ustrezni dokazi. Dolžnik je obrazloženo ugovarjal le fakturam št. .., št. ... in ..., v skupnem znesku 930.398,00 SIT, ter obračunu obresti za zneske po navedenih računih v skupnem znesku 742.850,53 SIT, ne pa tudi ostalim fakturam in vtoževanim zamudnim obrestim. Ugovor zoper zamudne obresti je zgolj pavšalen, saj dolžnik ni navedel v čem naj bi bili vtoževani obračuni obresti sporni oziroma napačni, k svojemu ugovoru pa tudi ni predložil svojega obračuna zamudnih obresti. V pritožbi je priglasil pritožbene stroške.

Pritožba je delno utemeljena.

Po določbi 2. odst. 53. člena ZIZ pa mora biti ugovor obrazložen. V njem mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze. Pogoje za obrazloženi ugovor pa lahko dolžnik izpolni na več načinov. Lahko bodisi trdi, da upnikova terjatev ne obstoji ali da navedbe z njo v zvezi niso utemeljene. Lahko pa tudi sam navaja dejstva, ki obstoj terjatve negirajo. Kadar gre za navajanje dejstev, glede katerih je dokazno breme na dolžniku, mora slednji predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Dolžnikov ugovor z dne 1.6.1999 te pogoje le delno izpolnjuje. Dolžnik je v ugovoru navedel, da je upnikova terjatev za glavnico po fakturah št. ... v znesku 861.600,00 SIT, št. ... v znesku 23.065,20 SIT in št. ... za ostanke po sklenjenih kompenzacijah in za zamudne obresti po navedenih računih zastarala.

Navedel je še, da je obračun zamudnih obresti neutemeljen, ker iz njega ni razvidna stopnja oziroma način izračuna obresti. Glede na takšen ugovor je pritrditi pritožbeni navedbi upnika, da je dolžnik sklepu o izvršbi obrazloženo ugovarjal le zoper upnikove terjatve po računih št. ... št. ... in št. ... in pripadajočim zamudnim obrestim, ne pa tudi terjatvam po ostalih vtoževanih računih. Dolžnik v ugovoru namreč ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi utemeljil svoje oporekanje obstoju in višini tudi upnikovim terjatvam po računih št. ..., ..., ..., ..., ..., ..., ... in ... (torej glavnici v znesku 2.933.931,00 SIT), v tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza (2. odst. 53. člena ZIZ). Glede na takšen ugovor sodišče prve stopnje ni imelo podlage za razveljavitev dovolilnega dela sklepa o izvršbi v celoti in za odločitev o nadaljevanju postopka glede celotne glavne terjatve s pripadki, temveč bi moralo sklep o izvršbi v 2. točki razveljaviti le za glavnico v znesku 4.532,335,40 SIT s pripadki, ne pa tudi za preostanek glavnice in pripadke. V preostalem delu (za glavnico v znesku 2.933.931,00 SIT s pripadki), pa bi moralo sodišče z ugovorom ravnati v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ. Zato je bilo potrebno pritožbi upnika delno ugoditi in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ spremeniti tako, kot izhaja iz 1. odst. izreka tega sklepa. Glede na to, da ugovor zoper sklep o izvršbi glede dela glavnice pomeni tudi oporekanje potrebnosti izvršilnih stroškov glede tega dela, je bilo potrebno sklep o izvršbi razveljaviti tudi za ustrezni del izvršilnih stroškov v znesku 66.880,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.5.1999 do plačila.

Neutemeljena pa je upnikova pritožba v delu, kjer se upnik sklicuje na 2. odst. 53. člena ZIZ, ker naj bi dolžnik svojega ugovora glede vtoževanih zamudnih obresti ne obrazložil. Iz obračuna zamudnih obresti (priloga A2), ki jo je k predlogu za izvršbo priložil upnik, ni razvidno, niti za kakšno zamudo gre, niti po kakšni stopnji je obračunana. Zato za obrazložen ugovor zadostuje dolžnikova trditev, da iz obračuna ni razvidna stopnja oziroma način obračuna obresti (v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ). V tem delu je bilo zato potrebno upnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15 členom ZIZ), saj je odločitev sodišča prve stopnje glede razveljavitve sklepa o izvršbi v 2. točki izreka za 4.532,335,40 SIT s pripadki povsem pravilna in zakonita (2. odst. 62. člena ZIZ).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.