Up-222/98

28.9.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe B. d.o.o., V., ki jo zastopa N. V., odvetnica v L. na seji senata dne 28.9.1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba družbe B. d.o.o., V., zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. Ru 1/98 z dne 15.5.1998 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija v izreku navedeno sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena njena zahteva za izreden preizkus sodbe Vrhovnega sodišča št. II U 19/97 z dne 4.12.1997. Z njo je Vrhovno sodišče zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za finance, Davčne uprave RS, Glavnega urada št. 415-58-Up/II-66/97-MP z dne 25.4.1997. Glavni urad je s to odločbo zavrnil pritožbo zoper odločbo Ministrstva za finance, Davčne uprave RS, Davčnega urada Velenje št. 48111-6/97,1-510-DHKP z dne 25.2.1997, s katero je bilo pritožnici za prodani uvoženi vinski destilat naloženo plačilo posebnega prometnega davka od alkoholnih pijač z zamudnimi obrestmi. Pritožnica v pritožbah (tudi v ustavni pritožbi) zatrjuje nepravilno uporabo materialnega prava. Meni namreč, da bi bila posebni prometni davek na podlagi 2. člena Zakona o posebnem prometnem davku od alkoholnih pijač (Uradni list RS, št. 71/93 - v nadaljevanju: ZPPDAP), skladno z opombo v Tarifni številki 7, Tarife davka od prometa proizvodov Zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92 - v nadaljevanju: ZPD), na katero 2. člen ZPPDAP napotuje, posebni prometni davek od alkoholnih pijač za vinski destilat dolžna plačati le v primeru, če bi bil vinskemu destilatu dodan sladkor ali kakšne druge sestavine. Le tak vinski destilat naj bi se uvrščal med alkoholne pijače iz Tarifne številke 7, Tarife davka od prometa proizvodov ZPD (v nadaljevanju: Tarifna številka 7). Z naloženim plačilom posebnega prometnega davka od alkoholnih pijač za vinski destilat brez dodatkov naj bi bile zato kršene določbe 2., 14., 33. in 74. člena Ustave. Načelo pravne države in pravne varnosti (2. člen Ustave) naj bi bilo kršeno, ker je bila v postopku določba, ki nalaga plačilo posebnega prometnega davka od alkoholnih pijač razlagana široko, čeprav bi zaradi svoje nejasnosti v delu, ki se nanaša na vinski destilat, morala biti razlagana ozko. Zatrjevana nejasnost naj bi omogočala tudi različno uporabo 2. člena ZPPDAP, zaradi česar naj bi bila možna diskriminacija pravnih subjektov (kršitev 14. člena Ustave).

Nepravilno uporabljena določba materialnega prava naj bi nadalje kršila pritožničino pravico do zasebne lastnine, saj naj bi jo iz nje izvirajoča nesorazmernost in prekomernost davčne obremenitve spravila v blokado in brezizhoden položaj na podlagi enega samega posla - enkratnega uvoza vinskega destilata (kršitev 33. člena Ustave). Širjenje davčnih obveznosti na podlagi nejasnih zakonskih določb pa naj bi tudi nasprotovalo uveljavljanju ustavne pravice do svobodne gospodarske pobude (kršitev 74. člena Ustave). Na koncu pritožnica še poudari, da je trošarino, ki jo je v nasprotju s prometnim davkom potrebno plačati le enkrat, plačal kupec, ki je ta vinski destilat nabavil kot reprodukcijski material. Ker naj bi pritožnica zaradi kršitve ustavnih pravic trpela veliko škodo, predlaga tudi začasno zadržanje izvršitve akta, ki se z ustavno pritožbo izpodbija.

B.

2.Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) v prvem odstavku 50. člena določa, da lahko vsakdo, ki meni, da mu je s posamičnim aktom kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina, vloži ustavno pritožbo. Prvi odstavek 53. člena ZUstS določa, da je v ustavni pritožbi potrebno navesti domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zato Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo preveri le, ali je z izpodbijanim aktom bila kršena kakšna od v Ustavi navedenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče tako v okviru preizkusa te ustavne pritožbe ni ocenjevalo zatrjevane kršitve 2. člena Ustave (načelo zaupanja v pravo), saj ta določba ne vsebuje človekovih pravic. Z ustavno pritožbo je namreč mogoče uveljavljati le kršitev teh, ne pa tudi kršitev splošnih ustavnih načel.

3.Glede na to, da naj bi v ustavni pritožbi očitane kršitve ustavnih pravic oziroma svoboščin izhajale iz nepravilne uporabe materialnega prava, je Ustavno sodišče pred morebitnim sprejemom to preverilo. Ustavno sodišče namreč pravilno uporabo tako procesnega kot materialnega prava glede na to, da ni redno instančno sodišče, preverja le v povezavi z očitano kršitvijo ustavne pravice ali svoboščine.

4.Obveznost obračunavanja in plačevanja posebnega prometnega davka od alkoholnih pijač je bila uvedena z ZPPDAP (člen 1).

Predmeta obdavčitve ZPPDAP (člen 2) sam izvirno ne opredeljuje, temveč se pri tem sklicuje na ZPD oziroma njegove posamezne Tarifne številke Tarife davka od prometa proizvodov. Vinski destilat kot predmet obdavčitve tako opredeljuje Tarifna številka 7.

5.Sestavni del Tarifne številke 7 je tudi opomba, skladno s katero se - v odvisnosti od vrste vinskega destilata in namena kupoprodaje - določa stopnja prometnega davka od vinskega destilata. Opomba Tarifne številke 7 se torej neposredno ne nanaša na posebni prometni davek, temveč se nanaša na sistem prometnega davka uveljavljen z ZPD; tj. na enofazni sistem obdavčitve končne potrošnje, katerega značilnost je praviloma obdavčitev samo končne potrošnje. Praviloma zato, ker so v sistemu maloštevilni proizvodi, od katerih se prometni davek plačuje tudi v fazi reprodukcije. Med te maloštevilne proizvode sodi tudi alkohol in sicer alkohol (etanol) za konzerviranje preparatov in pulpiranje sadja in vrtnin, proizvodnjo alkoholnih pijač ter parfumerijskih in kozmetičnih izdelkov (drugi odstavek 12. člena ZPD) ter vinski destilat, ne glede na delež alkohola, ki mu je dodan sladkor ali kakšna druga sestavina (Tarifna številka 7). Alkohol (etanol), ki ga proizvajalci kupujejo za izdelavo drugih izdelkov (6. točka drugega odstavka 12. člena ZPD), ter vinski destilat, ne glede na delež alkohola, ki mu ni dodan sladkor ali kakšna druga sestavina (Tarifna številka 7), pa se lahko nabavlja kot reprodukcijski material - torej brez plačila prometnega davka. Posebni prometni davek od vinskega destilata pa je skladno z določbami ZPPDAV potrebno plačati ne glede na vrsto vinskega destilata (torej ne glede na to, ali mu je dodan sladkor ali kakšna druga sestavina, ali ne) in ne glede na namen kupoprodaje (končna potrošnja ali reprodukcija).

6.S tem, ko je bilo pritožnici za opravljeni promet z vinskim destilatom naloženo plačilo posebnega prometnega davka od alkoholnih pijač, materialno pravo ni bilo nepravilno uporabljeno, tako da iz tega naslova zatrjevanih kršitev 2., 14., 33. in 74. člena Ustave ni. Ustavno sodišče zato ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr.Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata dr. Tone Jerovšek