- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep I Cp 188/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:I.CP.188.2022 Civilni oddelek
Povzetek
- Določitev tožbenega zahtevkaAli je tožnik pravilno oblikoval tožbeni zahtevek in ali je sodišče pravilno zavrglo tožbo zaradi nepopolnosti?
- Obveznost tožeče strankeKdo nosi odgovornost za oblikovanje tožbenega zahtevka in ali je tožnik izpolnil svoje dolžnosti?
- Upoštevanje pritožbenih razlogovAli so pritožbeni očitki tožnika o kršitvah postopka utemeljeni?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožnik v postavljenem roku ni popravil in dopolnil tožbe, kot mu je naložilo prvo sodišče. Sodišču je sicer poslal vlogo, naslovljeno kot "dopolnitev tožbe", vendar pa še vedno ni postavil določnega tožbenega zahtevka, zato tožba ni bila primerna za obravnavo. Prvo sodišče je zato utemeljeno zavrglo tožbo.
Oblikovanje določnega tožbenega zahtevka je dolžnost tožeče stranke, ne pa naloga sodišča.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo.
2. Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki v laični pritožbi smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da je prvo sodišče kršilo več določb ZPP in ZIZ, poleg tega pa je bilo poseženo v tožnikove ustavne pravice. Toženka ni banka in zato ne more biti prevzemnica kredita. Prvo sodišče bi moralo končati postopek izvršbe že v letu 2012 in izbrisati vse vpise v zemljiški knjigi. Tožnik utemeljeno zahteva izbris vpisa izvršb. Sodišče bi moralo že po uradni dolžnosti razveljaviti dovolitev izvršbe ter izbrisati vpis hipoteke. Sodišče ne more od tožnika kot laika zahtevati, da poda izrek sodbe, ker je to verjetno dolžnost sodišča, da sodi korektno in nepristransko. Sodišče znova nalaga vse dokazno breme tožniku, čeprav je po ZIZ dokazno breme naloženo upniku. Iz pritožbe smiselno izhaja, da tožnik izraža nestrinjanje z odločitvijo prvega sodišča o zavrženju njegove tožbe za nedopustnost izvršbe.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tožnik je vložil nepopolno in nerazumljivo tožbo. V njej ni postavil jasnega tožbenega zahtevka (tožbenega predloga), poleg tega pa tudi ni navedel dejstev, na katera opira zahtevek, ter dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, kar vse so obvezne sestavine tožbe (prvi odstavek 180. člena ZPP). Prvo sodišče je zato s sklepom z dne 4. 10. 2021 v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP pozvalo tožnika, da tožbo dopolni tako, da bo sposobna za obravnavanje. Opozorjen je bil tudi, da bo sodišče zavrglo tožbo, če je ne bo ustrezno popravil in dopolnil (četrti odstavek 108. člena ZPP).
5. Tožnik v postavljenem roku ni popravil in dopolnil tožbe, kot mu je naložilo prvo sodišče. Sodišču je sicer poslal vlogo z dne 4. 11. 2021, naslovljeno kot "dopolnitev tožbe", vendar pa še vedno ni postavil določnega tožbenega zahtevka, zato tožba ni bila primerna za obravnavo. Prvo sodišče je zato utemeljeno zavrglo tožbo.
6. Pritožbeni očitki o kršitvah postopka so ob takšnem stanju zadeve neutemeljeni. Oblikovanje določnega tožbenega zahtevka je dolžnost tožeče stranke, ne pa naloga sodišča, kot zmotno meni pritožba. Prvo sodišče je tožnika tudi opozorilo, naj si zaradi poprave in dopolnitve tožbe poišče pomoč strokovnjaka (da pooblasti odvetnika ali pa zaprosi za brezplačno pravno pomoč), vendar tožnik te možnosti ni izkoristil. 7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).