Jedro

Izdelek LINEX FORTE je pravilno uvrščen v tarifno oznako KN 2106 90 98 s poimenovanjem „živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu – drugo“, in je utemeljen s sklicevanjem na splošni pravili 1 in 6 za uvrščanje blaga v KN ter besedilom KN 2106, 2106 90 in 2106 90 98, pojasnjevalnimi opombami HS k tarifni številki 2106 (16) in IU 727/12.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano zavezujočo tarifno informacijo (v nadaljevanji ZTI) je Generalni carinski urad Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) na podlagi 12. člena Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (Uradni list EU št. L 302 z dne 19. 10. 1992) – v nadaljevanju CZS blago z originalnim trgovskim imenom in podatki (polje 8 ZTI) LINEX FORTE uvrstil v Kombinirano nomenklaturo (v nadaljevanju KN) 2106 90 98. Prvostopenjski organ je 22. 2. 2012 prejel zahtevo tožnika za izdajo ZTI za trgovsko blago z imenom LINEX FORTE in predlagal uvrstitev v tarifno oznako 3002 90 50 KN. Prvostopenjski organ je z dopisom 20. 3. 2012 tožnika obvestil, da je sprožil postopek posvetovanja v okviru EU zaradi zagotovitve enotne uporabe KN. Nato je Komisija sprejela Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 727/2012 o uvrstitvi določenega blaga v Kombinirano nomenklaturo (v nadaljevanju IU 727/12). Iz opisa blaga s trgovskim imenom LINEX FORTE (točka 7 ZTI) izhaja, da vsebuje liofilizirane mlečnokislinske bakterije: Lactobacillus acidophilus (LA-5) in Bifidobacterium animalis subsp. Lactis BB-12. Izdelek je probiotik, kar pomeni, da vsebuje mikroorganizme, ki v ustreznih količinah koristijo zdravju. Probiotiki so živi, nepatogeni mikroorganizmi, ki lahko pri ljudeh ugodno vplivajo na zdravje. Prvostopenjski organ je na podlagi v postopku predloženih dokazil ugotovil (polje 7 ZTI), da se predmetno blago uvršča med prehranska dopolnila v obliki trdih želetinastih kapsul. Pakirano je za prodajo na drobno po 16 kapsul v aluminijasti foliji in nato v kartonasto škatlico. Blago je uvrstil v tarifno oznako KN 2106 90 98 s poimenovanjem „živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu – drugo“, ki jo je utemeljil s sklicevanjem na splošni pravili za uvrščanje blaga v KN 1 in 6 v času odločanja veljavne Uredbe Komisije (ES) št. 1006/2011 o spremembi Priloge 1 k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/97 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (Ur. l. EU, L282, 28. 10. 2011, v nadaljevanju Uredba KN) ter besedilom KN 2106, 2106 90 in 2106 90 98, pojasnjevalnimi opombami HS k tarifni številki 2106 (16) in IU 727/12. Pritožbeni organ je pritožbo zavrnil. Tožnik nasprotuje uvrstitvi spornega blaga v tarifno oznako 2106 90 98 KN – prehransko dopolnilo, ko jo je določil prvostopenjski organ in vztraja pri uvrstitvi predmetnega blaga v tarifno oznako 3002 90 50 KN, ker meni, da gre za zdravilo, ki se izdaja brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Tožnik se sklicuje na odločbo 5363-II-056/08 z dne 11. 11. 2008 Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljevanju JAZMP), s katero je bilo izdano dovoljenje za promet z zdravilom. Iz pojasnjevalnih opomb h KN (Uradni list EU št. C 137 z dne 6. 5. 2011) izhaja, da to ni odločujoč kriterij pri uvrščanju v KN. Iz pojasnjevalnih opomb pod „splošno k 30 poglavju (farmacevtski izdelki)“ je navedeno, da poimenovanje nekega proizvoda kot zdravila v zakonodaji Evropske unije ali v nacionalnih zakonodajah držav članic ni odločujoč faktor, kar zadeva uvrščanje v to poglavje. Tudi sodna praksa je zavzela stališče, da dejstvo, da je izdelek označen kot zdravilo ne more vplivati na odločitev v carinskem postopku (sodba Upravnega sodišča RS U 519/2001-6). Prvostopenjski organ je na podlagi predloženih dokazil ugotovil, da gre za prehransko dopolnilo v obliki trdih želetinastih kapsul, ki se uporablja kot probiotik proti driski, napenjanju in drugim prebavnim motnjam, ki nastanejo zaradi porušenega ravnovesja črevesne flore. Namen uporabe proizvoda je objektivno merilo za njegovo uvrstitev, če je z njim neločljivo povezan, kar je mogoče oceniti na podlagi njegovih objektivnih značilnosti in lastnosti (sodba SEU v zadevi Swiss Caps, C-410/08 do 412/08, točka 29).

Da se predmetno blago ne more uvrstiti v tarifno številko KN 3002 izhaja tudi iz mnenja Svetovne carinske organizacije (v nadaljevanju SCO) z dne 5. 11. 2009 za podobne izdelke (kulture mikroorganizmov), ki se nahajajo v kapsulah, vrečkah ali v tekoči obliki (kot napitek), ki izdelke uvrščajo izven tarifne številke KN 3002, saj ta izključuje preparate, ki so že predelani v toliki meri, da predstavljajo izdelke, ki so bolj specifično zajetih v drugih poglavjih nomenklature. Čeprav mnenja SCO o uvrstitvi posameznega blaga v HS niso pravno zavezujoča, pomenijo pa napotila, ki prispevajo k razlagi vsebine različnih številk KN. Tudi Uredba komisije (ES) št. 1264/1998 o uvrstitvi določenega blaga v KN z dne 10. 7. 1998 (v nadaljevanju Uredba 1264/1998) določa uvrstitev proizvodov, ki so po svoji sestavi podobni zadevnemu blagu.

Tožnik v tožbi ugovarja kršitev določb postopka in meni, da izpodbijani upravni akt nima bistvenih elementov obrazložitve, zaradi česar je podana kršitev 27. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUS-1) v povezavi s 7. točko 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Na podalgi tretjega odstavka 6. člena CZS morajo biti carinske odločbe pisne in ustrezno utemeljene. Dolžnost tožene stranke je, da upravni akt obrazloži v skladu s slovenskimi predpisi (214. člena ZUP). Kršen je tudi 5. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in načelo zaslišanja stranke (9. člena ZUP). Zmotno je ugotovljenao dejanskego stanje, sa gre za probiotik, ki vsebuje mikroorganizme, ki v ustreznih količinah koristijo zdravju. Kot zdravilo ga šteje tudi JAZMP, ki je z odločbo 5363-II-056/08 z dne 11. 11. 2008 dovolila promet z zdravilom za uporabo v humani medicini.

Tožena stranka je tudi zmotno uporabila materialno pravo. V skladu s splošnim pravilom za razlago KN št. 3. (a) Uredbe KN se proizvodi, ki bi jih bilo mogoče na prvi pogled uvrstiti po dve ali več tarifnih številk, uvrsti v tarifno številko tako, da ima tarifna številka v kateri je najbolj konkretno ali najbolj natančno poimenovanje za proizvod prednost pred tarifnimi številkami, v katerih je poimenovanje splošnejše. Pojasnilne opombe Komisije h KN (2011/C137/01) se pri tarifni oznaki 2106 90 98 „živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu“, sklicujejo na pojasnjevalne opombe h KN pod poglavjem 2106, drugi odstavek točke (1) – (5), (8) – (11) in (13) – (16) ter tretji odstavek pojasnjevalnih opomb h podpoglavjem 2106 10 20 in 2106 10 80. Tožena stranka se je zmotno oprla na pojasnjevalno opombo točka (16) pri tarifni oznaki 2106, ki določa, da se pod to tarifno oznako uvrščajo pripravki, ki se pogosto imenujejo prehranska dopolnila na osnovi rastlinskih ekstraktov, sadnih koncentratov, medu, fruktoze itd. in ki vsebujejo dodane vitamine, včasih tudi neznatne količine železovih spojin. V skladu z navedenim, se ti pripravki pogosto nahajajo v pakiranjih z navedenimi indikacijami, da vzdržujejo splošno zdravje ali dobro počutje, pri čemer pa so podobni pripravki, ki so namenjeni za preventivo ali zdravljenje bolezni ali obolenj iz te tarifne številke izključeni. Iz jezikovne razlage že izhaja, da je uvrstitev blaga pod to tarifno številko zmotno. Pojasnjevalna opomba HS k tarifni številki 2106, točka (16) izrecno izključuje pripravke namenjene preventivi ali zdravljenju bolezni ali obolenj, zato je jasno, da je iz tarifne številke 2106 izključeno tudi predmetno blago, saj iz navodil izhaja, da se uporablja za preventivno in podporno zdravljenje pri driskah, napenjanju in drugih prebavnih motnjah. Res je, da iz pojasnjevalne opombe h poglavju 30 KN izhaja, da zgolj poimenovanje nekega proizvoda kot zdravilo v zakonodaji EU ali v nacionalnih zakonodajah članicah ni odločujoč faktor za uvrščanje v poglavje 30, vendar v konkretnem primeru pojasnjevalna opomba HS k tarifni številki 2106, točka (16) izrecno izključuje blago namenjeno preventivi ali zdravljenju. Predmetno blago tudi ne bazira na rastlinskih ekstraktih medu ali fruktozi in ne vsebuje nikakršnih dodanih vitaminov.

Objektivne značilnosti blaga v povezavi z jezikovno razlago opisa tarifne številke 3002 90 50 „kulture mikroorganizmov (razen kvasovk)“ ter pojasnjevalne opombe h KN utemeljuje uvrstitev blaga pod tarifno številko 3002 90 50. Pojasnjevalne opombe h KN pod tarifno št. 3002 90 50 odkazujejo na pojasnjevalne opombe HS pod poglavje 3002 (D) (3): Kulture mikroorganizmov (razen kvasovk) vključujejo fermente kot npr. mlečne fermente, ki se uporabljajo pri pripravi mlečnih izdelkov (kefir, jogurt, mlečna kislina). Blago vsebuje mlečnokislinske bakterije. Prav fermenti, iz katerih je mogoče pripraviti mlečno kislino, pa so izrecno navedeni v pojasnjevalni opombi 3002 (D) (3). Navedena pojasnjevalna opomba ne daje nobene podlage za razlago, da pod to tarifno številko sodijo le kulture mikroorganizmov, ki se uporabljajo za tehnične namene v industriji, temveč iz nje izhaja, da so kulture mikroorganizmov za tehnične namene le ena podskupina v kulturah mikroorganizmov pod tarifno številko 3002 90 50. Mlečnokislinske bakterije Lactobacilius acidophilus (LA-5) in Bifidobacterium animalis subsp. Lactic BB-12 v blagu niso nadalje predelane, zaradi česar blaga ne bi bilo mogoče opredeliti kot kulture mikroorganizmov, temveč bi bila pravilna specialnejša uvrstitev glede na predelano blago (jogurt napitek). Navedene mlečnokislinske bakterije so zgolj liofilizirane, torej posušene, ostale sestavine blaga pa služijo izključno kot njihov nosilec.

Uvrstitev blaga ni mogoče zavrniti niti na podlagi IU 727/2012 niti Uredbe 1264/1998. Blago tožnika ne vsebuje kultur mikroorganizmov, določenih v prilogah navedenih uredb, ki se uvrščajo pod tarifno številko 2106. Navedenih uredb ni mogoče uporabiti analogno tudi za druge kulture mikroorganizmov. Tožena stranka pa tudi ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, da bi presojala ali neka vrsta bakterije ima bistvene lastnosti podobne tistim, ki jih izrecno navaja ta uredba. Sodna praksa SEU ne podpira analogije, kar izhaja iz sodbe SEU C-130/02 v zadevi Krings. Glede na navedeno je tožena stranka zmotno uporabila splošna pravila 1, 3. (a), 3. (b) in 6 poglavja A (splošna pravila za razlago), oddelka I Uredbe KN. Tožnik sodišču predlaga, da v skladu z 65. členom ZUS-1 odloči v sporu polne jurisdikcije in izda ZTI, s katero sporno blago uvrsti v carinsko nomenklaturo 3002 90 50 oziroma podrejeno, da izpodbijani upravni akt odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek, v obeh primerih pa tudi odloči, da je tožena stranka dolžna poravnati stroške postopka v primeru zamude z zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške in predlaga exceptio illegalis za Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki je v nasprotju z Zakonom o odvetništvu in Zakonom o odvetniški tarifi. Sodniki so vezani le na Ustavo RS in zakon.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bila predmetna ZTI izdana v predpisanem postopku, ki izhaja iz naslova I, poglavja 2, oddelek 3 CZS in je predpisana v delu I, naslov II Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (Uradni list L, št. 253 z dne 11. 10. 1993 in spremembe, v nadaljevanju Izvedbena uredba). V zahtevku za izdajo ZTI, ki se vloži na obrazcu iz priloge 1B Izvedbene uredbe vložnik navede predvidene uvrstitve (podtočka (g) točke (A) tretjega odstavka 6. člena). V skladu z drugim odstavkom 7. člena Izvedbene uredbe se ZTI vroči v obliki obrazca v skladu s primerkom iz priloge 1. Tožena stranka je pri uvrstitvi uporabila splošni pravili za razlago KN 1 in 6, saj uporaba drugih pravil 2, 3, 4 in 5 ni bila potrebna.

V pripravljali vlogi tožnik ugovarja, da se tožena stranka do ugovorov ne opredeljuje konkretno in tudi krši načelo zaslišanja stranke. V kapsulah niso pakirana le prehranska dopolnila, marveč zdravila. Bistven poudarek sodbe SEU v predhodno zadevi Swiss Caps je, da je za uvrstitev v KN odločujoč namen uporabe blaga. Tožena stranka ne navede razlogov za uporabo analogije glede na sestavine navedene v IU 727/2012 in Uredbi 1264/1998. Če sodišče meni, da niso izpolnjeni pogoji za uvrstitev blaga v tarifno oznako 3002 90 50 KN, tožnik predlaga uvrstitev v tarifno oznako 3004 90 00 KN, saj gre za zdravilo.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo tožene stranka, pravilna in na zakonu utemeljena, zato se sodišče sklicuje na razloge obeh carinskih organov (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: V predmetni zadevi je med strankama sporno ali je prvostopenjski organ pravilno in zakonito izdal ZTI, s katero je uvrstil sporno blago LINEX FORTE v tarifno oznako 2106 90 98 KN - „živila, ki niso zajeta na drugem mestu – drugo“ (prehransko dopolnilo); v okviru poglavja 21 – razna živila in ne v tarifno oznako 3002 90 50 KN - „kulture mikroorganizmov“, kot je predlagal tožnik, ki meni, da gre za zdravilo (poglavje 30 – farmacevtski izdelki). Tožnik ugovarja, da pravilna uporaba materialnega prava narekuje uporabo pojasnjevalne opombe k HS 2106 (16) in ne splošne opombe k poglavju 30, saj ima predmetno blago lastnost zdravljenja in preprečevanja bolezni in je zdravilo, prehransko dopolnilo pa te lastnosti nima.

KN za leto 2012 je bila predpisana z Uredbo Komisije (ES) št. 1006/2011 z dne 27. 9. 2011 o spremembi priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (Uradni list EU L št. 282 z dne 28. 10. 2011). Splošno pravilo 1 določa, da so naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij podani zato, da se je lažje znajti pri uvrščanju. Uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb. Splošno pravilo 1 ureja uvrščanje na nivoju tarifnih številk (štiri mesta). Uvrščanju na nivoju tarifnih podštevilk ureja splošno pravilo za razlago KN 6, ki določa, da se proizvodi uvrščajo pod trarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke po poimenovanjih teh tarifnih podštevilk in morebitnih opombah k tem tarifnim podštevilkam ter, smiselno, po teh pravilih, pri čemer velja, da se tarifne podštevilke lahko primerjajo samo na isti ravni razčlenitve. To pravilo velja tudi za opombe k oddelkom in poglavjem, če ni določeno drugače. Kot to pravilno navaja tožnik, je odločilno merilo za tarifno uvrščanje blaga objektivna značilnost blaga in lastnosti, kot so opredeljene v opisu k tarifni številki KN ter pojasnilih v opombah h KN s strani Komisije ter k harmonizirani nomenklaturi s strani SCO. Odločilno merilo za tarifno uvrščanje blaga na splošno so njegove objektivne značilnosti in lastnosti, ki so opredeljene v opisu tarifnih številk KN ter pojasnilih oddelkov ali podpoglavij, kar izhaja iz sodbe SEU v že navedeni zadevi Swiss Caps (točka 27), na katero se sklicujeta obe stranki. Pri tem pa je namen uporabe proizvoda lahko objektivno merilo za njegovo uvrstitev, če je z njim neločljivo povezan, kar je mogoče oceniti na podlagi njegovih objektivnih značilnosti in lastnosti (glej že omenjena sodba SEU, Swiss Caps, točka 29).

Kot osnovo za uvrstitev zadevnega izdelka v KN kot prehransko dopolnilo tožena stranka navaja namen uporabe izdelka, obliko pakiranja v kapsulah in probiotične bakterije. Blago se uvrsti v ustrezno tarifno oznako na podlagi natančnega opisa blaga, podatkov o materialni sestavi blaga in namena uporabe blaga. Namen uporabe proizvoda je tudi po mnenju sodišča razviden iz navodila za uporabo, ki ga je tožnik predložil in iz katerega izahja, da se LINEX FORTE lahko uporablja za preventivno in kot podporno zdravljenje pri driskah, napenjanju in drugih prebavnih težavah, ki nastanejo zaradi porušenega ravnovesja črevesne mikrofibre, pri virusnih in bakterijskih okužbah prebavil, pri zdravljenju z širokospektralnimi antibiotiki in kemoterapevtiki. Jemanje probiotikov oz. mlečnokislinskih bakterij učinkovito zmanjša pogostost in jakost blago do zmernih prebavnih težav, ki nastanejo zaradi porušenja normalne mikroflore v črevesju. Med strankama ni sporno, da se kapsule LINEX FORTE uporabljajo kot probiotik proti driski in napenjanju. Probiotiki so živi nepatogeni mikroorganizmi, ki lahko pri ljudeh ugodno vplivajo na zdravje. Najbolj poznani predstavniki probiotikov so iz rodu Lactobacillus in Bifidobacterium, v nekaterih primerih pa tudi iz rodu Enterococcus in rodu Streptococcus. V proizvodu LINEX FORTE sta kot probiotika navedena Lactobacillus acidophilus (LA-5) in Bifidobacterium animalis susp. Lactis BB-12 na nosilcu. Med strankama ni sporno, da gre pri izdelku LINEX FORTE za mešanico probiotičnih bakterij v različnih koncentracijah na nosilcu. Sporno pa je ali gre pri izdelku LINEX FORTE za prehransko dopolnilo, kot to meni prvostopenjski organ ali pa za zdravilo, kot to uveljavlja tožnik. Po presoji sodišča je neutemeljen ugovor tožnika v tožbi in pripravljalni vlogi, da ima predmetno blago lastnost zdravljenja in preprečevanja bolezni in je tako zdravilo, prehransko dopolnilo pa te lastnosti nima. Izdelek LINEX FORTE koristi zdravju, s čimer ta lastnost ustreza lastnosti, ki jo navaja pojasnjevalna opomba 2106, točka (16) in kar izhaja iz njegove narave.

Izdelek LINEX FORTE je probiotik, pakiran v obliki trdih želatinastih kapsul, od katerih vsaka kapsula vsebuje najmanj 12 milijard kolonijskih enot živih liofiziranih mlečnokislinskih baktereij vrst Lactobacilius acidophilus (LA-5) in Bifidobacterium animalis subsp. Lactis (BB-12) v razmerju 1:1, na nosilcu. JAZMP ga je registrirala kot zdravilo, kar pa ne vpliva na uvrstitev v KN v carinskih postopkih, kar je tudi navedeno v Pojasnjevalnih opombah Komisije h KN (Uradni list EU C 137 z dne 6. 5. 2011) pod splošno k 30 poglavju KN. Poimenovanje nekega proizvoda kot zdravila v zakonodaji EU ali v nacionalnih zakonodajah držav članic ni odločujoč faktor, kar zadeva uvrščanje v to poglavje.

Po mnenju sodišča LINEX FORTE bolj ustreza besedilu tarifne številke 2106 (živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu) glede na pojasnjevalno opombo HS k tarifni številki 2106. Ta tarifna številka med drugim vključuje tudi prehranska dopolnila, katerih značilnosti so zajete v 16. točki pojasnjevalnih opomb HS k tarifni številki 2106: „Pripravki, ki se pogosto imenujejo „prehranska dopolnila“ na osnovi rastlinskih ekstraktov, sadnih koncentratov, medu, fruktoze itd. in, ki vsebujejo dodane vitamine, včasih pa tudi neznatne količine železovih spojin. Ti pripravki se pogosto nahajajo v pakiranjih z navedenimi indikacijami, da vzdržujejo splošno zdravje ali dobro počutje. Vendar pa so podobni pripravki, ki so namenjeni za preventivo ali zdravljenje bolezni in obolenj iz te tarifne številk izključeni (tar. št. 30.03 ali 30.04)“. Iz pojasnjevalne opombe h poglavju 30 KN pa izhaja, da zgolj poimenovanje nekega proizvoda kot zdravilo v zakonodaji EU ali v nacionalnih zakonodajah članicah ni odločujoč faktor za uvrščanje v poglavje 30. Čeprav LINEX FORTE ni izdelan na osnovi rastlinskih ekstraktov, sadnih koncentratov, medu, fruktoze, ima lastnosti živila, prehranskega dopolnila in ustreza zgornjemu opisu prehranskih dopolnil iz pojasnjevalnih opomb HS.

Ugovor tožnika, da izdelek LINEX FORTE ne vsebuje kultur mikroorganizmov določenih v prilogah IU 727/2012 in Uredbe 1264/1998, ki se uvrščajo pod tarifno številko 2106 ter da uporaba analogije ni možna, je neutemeljen. V spornem obdobju veljavna I U 727/2012 je neposredno uporablja v vseh državah članicah, kot je to pravilno navedla tožena stranka. Nanaša se na blago, ki se uvršča pod tarifno oznako KN 2106 90 98 in ima naslednje lastnosti: kulture mikro-organizmov, ki se nahajajo v želatinastih kapsulah, pripravljenih za prodajo na drobno. Iz opisa je razvidno, da gre za mešanico nekaterih vrst probiotičnih bakterij iz rodu Lactobacillus in Bifidobacterium na nosilcu, ki ga sestavlja mešanica maltodekstrina, mikrokristalične celuloze, koruznega škroba ter magnezijevega sulfata. Izdelek LINEX FORTE nesporno vsebuje mikroorganizme iz rodu Lactobacillus acidophilus in Bifidobacterium. V Uredbi 1264/1998 je prav tako za podoben izdelek, ki vsebuje probiotnične bakterije določena tarifna oznaka KN 2106 90 98. V obeh primerih gre za mešanico nekaterih vrst probiotičnih bakterij na nosilcu. Kot je tožniku pravilno pojasnila že tožena stranka iz opisa blaga iz predhodno navedenih uredb se obravnavani izdelek LINEX FORTE razlikuje le v različnih koncentracijah probiotičnih bakterij ter različnih nosilcih, kar pa bistveno ne vpliva na lastnosti izdelkov ter njihovo uvrstitev v KN, s čimer se strinja tudi sodišče. Ugovor tožnika, da pri uvrščanju blaga v KN na tej ravni ni dopustna analogija ter, da tožena stranka ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, da bi presojala ali neka vrsta bakterije ima bistvene lastnosti podobne tistim, ki jih izrecno navaja ta uredba, je glede na predhodno navedeno neutemeljen.

V tarifno številko KN 3002 se uvršča: človeška kri; živalska kri, pripravljena za uporabo v terapevtske, profilaktične ali diagnostične namene; antiserumi in druge frakcije krvi ter modificirani imunološki proizvodi, dobljeni po biotehničnih postopkih ali kako drugače; cepiva, toksini, kulture mikro-organizmov (razen kvasovk) in podobni proizvodi. Da predmetnega blaga pa ni mogoče uvrstiti v poglavje 30. izhaja iz opombe 1. (a) k 30. poglavju, ki se glasi „v to poglavje ne spadajo: (a) hrana in pijača (kot so diatetična in diabetična hrana ali hrana za krepitev, prehranska dopolnila, tonične pijače in mineralne vode), razen prehrambenih pripravkov za intravenozno uporabo (oddelek IV). Iz besedila neposredno izhaja, da so izključena prehranska dopolnila. Pojasnjevalne opombe HS k tarifni številki 3002 (D) (3) se glasijo: „Kulture mikroorganizmov (razen kvasovk). Ti vključujejo fermente, kot so na primer mlečni fermenti, ki se uporabljajo pri pripravi mlečnih izdelkov (kefir, jogurt, mlečna kislina) in kislinske fermente za pripravo kisa; plesni za proizvodnjo drugih antibiotikov in kulture mikroorganizmov za tehnične namene (naprimer za pospeševanje rasti rastlin)“. V tem besedilu ni navedeno, da se kulture mikroorganizmov lahko uporabljajo proti driski, napenjanju in drugih prebavnih težavah, temveč da se uporabljajo za pripravo mlečnih izdelkov, kisa, za proizvodnjo penicilina in drugih antibiotikov ter za tehnične namene. Po presoji sodišča obravnavani izdelek LINEX FORTE ne predstavlja „kulture mikroorganizmov (razen kvasovk)“ v smislu predhodno citiranih opomb.

Tožena stranka kot enega od kriterijev za uvrstitev izdelka LINEX FORTE v KN navaja, da je pripravljen v obliki kapsul in meni, da je tak način pakiranja odločilni element, ki razkriva funkcijo prehranskih dodatkov, saj opredeljuje odmerek živil in način zaužitja in kje naj bi začel učinkovati (že navedena sodba SEU v zadevi Swiss Caps, točka 32). Tožnikov ugovor, da naveden način pakiranja ni značilen zgolj za prehranska dopolnila, marveč tudi zdravila, je po presoji sodišča utemeljen, vendar na odločitev ne vpliva.

Neutemeljen je ugovor tožnika, da se tožena stranka do njegovih ugovorov ni opredelila konkretno, saj je po presoji sodišča na tožnikove ugovore odgovorila obširno in povsem konkretno. Iz listin upravnega spisa tudi izhaja, da je tožnika predhodno obvestila o predvideni uvrstitvi izdelka LINEX FORTE v KN kot prehransko dopolnilo v KN 2106 90 98 z dopisom 20. 3. 2012 in je tako imel tožnik vso možnost, da se v postopku izjasni.

Po mnenju sodišča je prvostopenjski organ izdelek LINEX FORTE pravilno uvrstil v tarifno oznako KN 2106 90 98 s poimenovanjem „živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu – drugo“, ki jo je utemeljil s sklicevanjem na splošni pravili 1 in 6 za uvrščanje blaga v KN ter besedilom KN 2106, 2106 90 in 2106 90 98, pojasnjevalnimi opombami HS k tarifni številki 2106 (16) in IU 727/12. Na podlagi vsega povedanega je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče tudi ni našlo očitanih kršitev postopka ter kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Sodišče ni sledilo tožnikovemu zahtevku, da naj v skladu s 65. členom ZUS-1 odloči v sporu polne jurisdikcije in izda ZTI, s katero sporno blago uvrsti v carinsko nomenklaturo 3002 90 50 oz. podrejeno v carinsko nomenklaturo 3004 90 00, saj za to niso izpolnjeni pogoji.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, se ni opredeljevalo do predloga tožnika naj pri odmeri zneska za povrnitev stroškov tožniku uporabi exceptio illegalis za Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.