Up-176/98

5. 7. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. z Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 5. julija 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 310/95 z dne 3. 6. 1998 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance, Republiške uprave za javne prihodke št. 416-1127/94 z dne 2. 2. 1995 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da jo vlaga zaradi kršitev človekovih pravic in svoboščin iz 14. in 15. člena Ustave ter predlaga tako razveljavitev sodbe kot tudi dokončne odločbe. V utemeljitev navaja, da je prvostopni davčni organ pri odmeri dohodnine za leto 1993 v osnovo za dohodnino vštel tudi nagrade, ki jih je prejel kot upravitelj stečajne mase. Pritožba in tožba zoper tako določeno dohodninsko osnovo sta bili zavrnjeni z obrazložitvijo, da predstavljajo izplačane nagrade za opravljanje funkcije upravitelja stečajne mase osebni prejemek po 2. in 14. členu takrat veljavnega Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90 in nasl. - v nadaljevanju: ZDoH-90).

Pritožnik meni, da takšna dohodninska obveznost iz ZDoH-90 ne izhaja, saj naj bi nagrade stečajnih upraviteljev za opravljeno delo ne bilo mogoče šteti kot prejemek, dosežen s priložnostnim opravljanjem storitev organom družbenopolitičnih skupnosti, domačim pravnim in fizičnim osebam ter tujim pravnim in fizičnimi osebami na področju države. Ne glede na to pa tudi stečajna masa, iz katere so izplačane nagrade, nima statusa pravne osebe.

Pravna posledica prodaje stečajnega dolžnika kot pravne osebe naj bi bila namreč tudi ta, da se stečajni postopek zoper pravno osebo ustavi in se nadaljuje zoper stečajno maso. Stečajna masa zato v posameznih postopkih pridobi le položaj in procesno sposobnost stranke, ne pa tudi pravic, zvezanih s statusom pravne osebe. Da naj bi bila opredelitev posameznega prejemka kot obdavčljivega odvisna od statusa oziroma pravne subjektivitete izplačevalca po pritožnikovem mnenju potrjuje tudi Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93 in nasl. - v nadaljevanju: ZDoH-93).

2.Ker je bila vložena ustavna pritožba pomanjkljiva, saj ni vsebovala vseh z Zakonom o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) zahtevanih listin (53. člen ZUstS), prav tako pa zatrjevane kršitve 14. in 15. člena Ustave niso bile utemeljene z dejstvi, iz katerih bi kršitve izhajale, je bil pritožnik pozvan, da ustavno pritožbo ustrezno dopolni.

Pri tem je bil tudi opozorjen, da lahko Ustavno sodišče, skladno s četro alineo prvega odstavka 55. člena ZUstS, ustavno pritožbo zavrže, če vloge ne dopolni.

3.Pritožnik je v dopolnitvi ponovno poudaril, da izpodbijani akti uvajajo davčno obveznost, ki iz ZDoh-90 ne izhaja. Takšen način uporabe in tolmačenja ZDoH-90 naj bi zato predstavljal kršitev pravic in svoboščin iz 14., 15., 22. in 33. člena Ustave, vendar pritožnik pri tem zatrjevanih kršitev ni utemeljil z dejstvi, iz katerih bi te kršitve izhajale.

4.Glede na to, da tudi iz dopolnitve ni razvidno, v čem naj bi bile kršitve posameznih ustavnih pravic in svoboščin je Ustavno sodišče pritožbo zavrglo. Ustavne pritožbe namreč ni mogoče utemeljiti z zatrjevanjem, da v posameznem postopku pristojni organi niso prav uporabili materialno pravo, saj Ustavno sodišče ni pristojno, da bi kot še ena instanca presojalo o tem. V skladu s 50. členom ZUstS preizkusi Ustavno sodišče izpodbijani akt le glede vprašanja, ali so bile z njim kršene kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice senata Lojze Janko ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Lojze Ude.

Namestnik predsednice senata

Lojze Janko