Jedro

V obravnavani zadevi je tožeča stranka tudi po opozorilu sodišča navedla kot toženo stranko nekoga, ki ni pravna oseba, za katero posebni predpisi ne omogočajo udeležbe v pravdi in za katero je v registru navedeno, da nima nobenega osnovnega kapitala. To je razumljivo, saj je Zavarovalnica ... d.d., Območna enota Celje, M. cesta 1, Celje vpisana v sodni register kot podružnica, ki je krajevno ločena od sedeža družbe (prvi odstavek 31. člena ZGD) in po drugem odstavku tega člena ni pravna oseba. Lahko sicer opravlja določene posle, toda ne more biti nosilka pravic in obveznosti matične družbe, saj nima premoženja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je 7.3.2001 vložila tožbo, v kateri je kot toženo stranko navedla: - Zavarovalnica ... d.d., OE Celje.

Sodišče prve stopnje je nato 2.4.2001 izdalo sklep, s katerim je tožeči stranki naložilo, naj v 15 dneh popravi tožbo, tako da kot toženo stranko navede osebo, ki je sposobna biti pravdna stranka, ter navede njen sedež, sicer bo sodišče zavrglo tožbo. Dne 9.4.2001 je tožeča stranka sporočila, da je tožena stranka: - Zavarovalnica ... d.d., Območna enota Celje, M. cesta 1, 3000 Celje.

Sledil je sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, ker je ugotovilo, da pravna oseba, kot toženo stranko označuje tožeča stranka, ni vpisana v sodnem registru kot pravna oseba.

Po pritožbi tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pojasnilo je, da je tožena stranka kot podružnica s firmo sicer vpisana v sodnem registru, a ni pravna oseba. Zato je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo četrti odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 12/03-prečiščeno besedilo).

Proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je postal pravnomočen sklep sodišča prve stopnje, je tožeča stranka na podlagi 384. člena ZPP v zvezi s 370. členom ZPP in ob upoštevanju 25. člena Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I - 24/03) pravočasno vložila revizijo. Uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in relativno kršitev določb 108. člena ZPP ter 25. člena URS. Navaja, da je vložila tožbo proti Zavarovalnici ... d.d. Območna eenota Celje, M. cesta 1, Celje na podlagi pogodbenega zavarovanja. Pogodbo je sklenila zavarovalnica tako, kot je označena v tožbi in se je tako označevala tudi potem, ko ji je toženec poslal odškodninski zahtevek. Tako je tožena stranka v pravnem prometu uporabljala firmo s pripisom podružnice, kot je tudi vpisana v sodnem registru. V številnih pravdah so različna višja sodišča in Vrhovno sodišče odločala o tožbenih zahtevkih, v katerih so bile označene tožene stranke tako, kot v sporni zadevi, vendar do sedaj ni bilo odločeno o neobstoju pravdne sposobnosti. Zato meni, da tožena stranka, ki na sodiščih nastopa v pravnem prometu, zlorablja določilo 31. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Ur. l. RS, št. 30/93) in je odškodninsko odgovorna v zvezi z 12. in 13. členom ZGD. Sicer bi imela takšna praksa tožene stranke in sodišč negativne pravne učinke za oškodovance kot šibkejše stranke. Prilaga tudi dopis Državnega tožilstva RS z dne 14.11.2001, iz katerega izhaja, da je bila dovoljena izvršba zgolj na podlagi izkazanega obligacijskega razmerja med upnikom in dolžnikom, ki ni bil vpisan v register društev, ter druge listine, iz katerih izhaja način, kako tožena stranka nastopa v pravnem prometu. Tožeča stranka še meni, da bi moralo sodišče najprej vročiti tožbo toženi stranki in bi lahko šele po njenem ugovoru ugotavljalo obstoj pasivne legitimacije. Ker meni, da tožbe ne bi smelo zavreči, predlaga ugoditev reviziji, razveljavitev izpodbijanih sklepov in vrnitev zadeve provostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

Revizija se zavrne.

V drugem odstavku 269. člena ZPP je predpisano, da mora sodišče med pripravami za glavno obravnavo opraviti predhoden preizkus tožbe. Preizkusiti mora torej, ali so podane procesne predpostavke, to je okoliščine ali lastnosti, od katerih obstoja ali neobstoja je odvisna dopustnost začetka pravdnega postopka, razpravljanje v pravdnem postopku in izdaja meritorne odločbe. Procesne predpostavke se nanašajo na sodišče, na pravdne stranke ali na predmet postopka.

Večina predpostavk je absolutne narave in mora nanje paziti sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Po 273. členu ZPP mora, če ugotovi, da je tožba nerazumljiva ali nepopolna ali da obstajajo pomanjkljivosti, ki se nanašajo na sposobnost tožeče ali tožene stranke biti pravdna stranka ali na druge pomanjkljivosti, izdati ustrezne ukrepe. Šele tožbo, ki ima vse sestavine, predpisane v 105. in 180. členu ZPP vroči toženi stranki (276. člen ZPP). Zato revizija zmotno misli, da je vprašanje obstoja pravdne sposobnosti relativna procesna predpostavka in bi moralo sodišče prve stopnje najprej vročiti tožbo toženi stranki in šele na njen ugovor raziskovati, če ima tožba ustrezne sestavine.

Med procesne predpostavke, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, spada torej preizkus, ali ima tisti, ki je naveden v tožbi, ustrezno pravdno sposobnost. Po prvem odstavku 76. člena ZPP je pravdna stranka lahko vsaka fizična ali pravna oseba, v drugem odstavku tega člena pa je omogočeno, da se s posebnimi predpisi določi širši krog oseb (npr. Državno tožilstvo RS). V tretjem odstavku je predvidena izjema, s pravnim učinkom v določeni pravdi, ki sodišču dovoljuje, da nekaterim oblikam združevanja dopusti sodelovanje v pravdi, če ugotovi, da izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, zlasti če imajo premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo.

V obravnavani zadevi je tožeča stranka tudi po opozorilu sodišča navedla kot toženo stranko nekoga, ki ni pravna oseba, za katero posebni predpisi ne omogočajo udeležbe v pravdi in za katero je v registru navedeno, da nima nobenega osnovnega kapitala. To je razumljivo, saj je Zavarovalnica ... d.d., Območna enota C., M. cesta 1, Celje vpisana v sodni register kot podružnica, ki je krajevno ločena od sedeža družbe (prvi odstavek 31. člena ZGD) in po drugem odstavku tega člena ni pravna oseba. Lahko sicer opravlja določene posle, toda ne more biti nosilka pravic in obveznosti matične družbe, saj nima premoženja.

Ker torej tožena stranka ni pravna oseba, ker ji zakon ne dovoljuje, da bi nastopala kot pravdna stranka in ker nima premoženja, ne more biti pravdna stranka in če bi sodišče dovolilo njeno udeležbo, bi storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Tožeči stranki je bila tudi omogočena pritožba na Višje sodišče v Ljubljani, torej ni bila kršena pravica do pravnega sredstva po 25. členu URS.

Revizijsko izvajanje v zvezi s tem, da podružnica tožene stranke nastopa v pravnem prometu tako, da zavaja stranke, v določenih primerih lahko povzroči odškodninsko odgovornost gospodarske družbe za njene podružnice, toda to ne more vplivati na pravdno sposobnost podružnice, ki ni pravna oseba in ki sme opravljati nekatere posle za matično gospodarsko družbo.

Tako se izkaže, da sodišči prve in druge stopnje nista bistveno kršili določb pravdnega postopka in 25. člena URS. Zato je sodišče zavrnilo neutemeljeno revizijo (378. člen ZPP v zvezi s 384. členom ZPP).