Jedro

Na podlagi predložene dokumentacije in opravljenega osebnega pregleda na invalidski komisiji I. stopnje, pri tožniku invalidnosti v smislu 63. člena ZPIZ-2 ni mogoče ugotoviti, in sicer zaradi potrebe po nadaljnjem zdravljenju ali ukrepih medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju, posledično pa tudi na eventualni obstoj katere izmed kategorij invalidnosti, določenih v drugem odstavku 63. člena ZPIZ-2.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca št. ... z dne 14. 4. 2015 in št. ... z dne 3. 2. 2015 in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine. Obenem je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je nesporno dejstvo, da je tožnik zelo slabega zdravstvenega stanja. Ker nima urejenega zdravstvenega zavarovanja, tudi nima možnosti, da bi o svojem zdravstvenem stanju pridobil ustrezno dokumentacijo. Navaja, da je predlagal postavitev sodnega izvedenca medicinske stroke kot tudi svoje zaslišanje, pa sodišče prve stopnje nobenega od teh dokazov ni izvedlo. Meni, da so zaključki sodišča prve stopnje protispisni, zaradi česar je podana kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistvo kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v tem, da sodbe zaradi njene pomanjkljivosti, ni mogoče preizkusiti. Takšne pomanjkljivosti izpodbijana sodba nima, saj se je sodišče prve stopnje dovolj jasno opredelilo do tiste listinske dokumentacije, ki izkazuje tožnikovo zdravstveno stanje in ki je ključnega pomena za samo odločitev. Enako pa v obravnavanem primeru ni podana kršitev po 15. točki citirane določbe ZPP, saj ne obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi, niti pritožba česar takega ne zatrjuje.

5. Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 14. 4. 2015 v zvezi s prvostopno odločbo št. ... z dne 3. 2. 2015, s katero je zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Citirani odločbi temeljita na mnenjih invalidske komisije I. stopnje oziroma invalidske komisije II. stopnje, ki sta menili, da pri tožniku invalidnosti še ne moreta ugotoviti, zaradi potrebe po nadaljnjem zdravljenju ali ukrepih medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju. Pri tožniku je potrebno nadaljnje zdravljenje pri psihiatru in diagnostika pljučne patologije.

6. Po 63. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno z zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Po drugem odstavku citirane določbe pa se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, pri katerem je prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti.

7. Takšnega stanja pa pri tožniku na podlagi predložene medicinske dokumentacije in ugotovitve specialistov ter opravljenega osebnega pregleda na invalidski komisiji I. stopnje, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča še ni mogoče ugotoviti.

8. Iz izvida Psihiatrične klinike A., Centra B. z dne 6. 5. 2013 izhaja, da tožnik prihaja prvič v UPA, to je urgentna psihiatrična ambulanta, z napotnico osebnega zdravnika. Svetovana je kontrola in jemanje predpisane terapije. Na kontrolnem pregledu (izvid z dne 10. 6. 2013) pa psihiatrinja ob postavitvi diagnoze prilagoditvene motnje ugotavlja, da je tožnik evidentno v stresu zaradi svoje težavne situacije.

9. Na podlagi takšne dokumentacije je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo, ne da bi pridobilo mnenje sodnega izvedenca, ker zato ni nobene podlage, poleg tega pa, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, takšnega predloga tožnik tudi ustrezno ni utemeljil. Torej, da bi navedel konkretne razloge, zaradi katerih bi obstajal dvom v pravilnost podanih mnenj invalidskih komisij in dveh predloženih izvidov psihiatra iz leta 2013, ko se je tožnik začel zdraviti pri psihiatru, in iz njih ne izhaja ugotovitev, da bi bila pri tožniku delovna zmožnost popolnoma izgubljena. Novega izvida kontrolnega pregleda, ki je bil v tožnikovem primeru predviden za 12. 8. 2013 pa ni predložil, enako tudi ne nobenega izvida drugega specialista, čeprav je na invalidski komisiji I. stopnje zatrjeval, da je še dogovorjen za preiskavo pljuč, ker ga občasno duši in ne more dihati.

10. Na podlagi predložene dokumentacije in opravljenega osebnega pregleda na invalidski komisiji I. stopnje, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pri tožniku invalidnosti v smislu 63. člena ZPIZ-2 ni mogoče ugotoviti, zaradi potrebe po nadaljnjem zdravljenju ali ukrepih medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju, posledično pa tudi na eventualen obstoj katere izmed kategorij invalidnosti določene v drugem odstavku 63. člena ZPIZ-2. 11. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.