Jedro

Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je nezgodno zavarovanje pogodbeno zavarovanje, predmet katerega je telesna integriteta zavarovanca. V primerih, ko je posledica posega v zavarovančevo telesno integriteto invalidnost, je zavarovalnica dolžna zavarovancu plačati invalidnino. Zavarovanec je upravičen do invalidnine le za invalidnost, za katero je (glede na del telesa, ki je prizadet in stopnjo prizadetosti) tako v naprej določeno s pogodbo.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se dosojena zavarovalnina zniža za 1.328,00 EUR, v ostalem se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Predmet pritožbe je odločitev sodišča, ki se nanaša na plačilo zavarovalnine po polici št. ... in št. ... Iz naslova nezgodnega zavarovanja je sodišče prisodilo tožeči stranki v skupnem znesku 9.960,00 EUR. Od tega zneska odštelo plačani znesek 1.245,00 EUR in odločilo, da je tožena stranka po navedenih policah nezgodnega zavarovanja tožniku dolžna plačati še 8.715,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.7.2009. 2. Odločitev sodišča v delu, ki se nanaša na plačilo zavarovalnine po citiranih policah za znesek 3.486,00 EUR, izpodbija tožena stranka zaradi zmotne uporabe določil materialnega prava. V obrazložitvi navaja, da dogovorjeni splošni pogoji skupaj s tabelo invalidnosti ne priznavajo invalidnosti za aplikacijo protetičnega aparata, zato iz tega naslova 2 % invalidnost tožniku ne bi smela biti priznana. Neutemeljeno je sodišče priznalo 2 % invalidnost iz naslova minimalne dislokacije zaceljenega zloma obraznih kosti. Takšen zaključek sodišča je v nasprotju z ugotovitvami izvedenca, da so prelomi obraznih koristi zazdravljeni brez dislokacije. Ob pravilni uporabi določil materialnega prava bi sodišče tožniku namesto 30 % invalidnost lahko priznalo le invalidnost v višini 26 %. Končno bi bil tožnik upravičen tudi samo do 75 % odmerjene zavarovalnine, ker ni bil pripet z varnostnim pasom v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je nezgodno zavarovanje pogodbeno zavarovanje, predmet katerega je telesna integriteta zavarovanca. V primerih, ko je posledica posega v zavarovančevo telesno integriteto invalidnost, je zavarovalnica dolžna zavarovancu plačati invalidnino. Zavarovanec je upravičen do invalidnine le za invalidnost, za katero je (glede na del telesa, ki je prizadet in stopnjo prizadetosti) tako v naprej določeno s pogodbo.(1)

6. V konkretnem primeru materialno pravo v primeru nezgodnega zavarovanja predstavljajo dogovorjeni Splošni pogoji, sestavni del katerih je tudi tabela invalidnosti Pg – Ne 06 – 11 in tabela invalidnosti z oznako Pg -Ne-Tinv 06 – 11. Dogovorjeni splošni pogoji skupaj s tabelo invalidnosti ne priznavajo invalidnosti za aplikacijo protetičnega aparata, zato sodišče dolžniku 2 % invalidnosti iz tega naslova ne bi smelo priznati.

7. Iz izvedenskega mnenja sledi, da je kostni skelet obraza po zaraslih prelomih anatomsko pravilen in čvrst. Izvedenec je v mnenju 10. 10. 2014 točka 58 in v dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 26. 11. 2014, po pripombah na izvedensko mnenje, v celoti zavrnil tezo tožeče stranke, da se je zlom obraznih kosti zarasel dislokacijo in da bi zato tožniku moral priznati ustrezno invalidnost. 8. Glede na vse navedeno bi moralo sodišče tožniku namesto 30 % priznati invalidnost v skupni višini 26 %. Tako je tožnik po polici št. ... glede na zavarovalno vsoto 16.700,00 EUR upravičen do zavarovalnine v višini 4.342,00 EUR, po polici št. ... glede na zavarovalno vsoto 16.500,00 EUR pa do zavarovalnine v višini 4.290,00 EUR. Že pred pravdo je tožnik iz tega naslova prejel 1.245,00 EUR. Zato je tožena stranka iz naslova zgoraj navedenih zavarovalnih pogodb dolžna plačati še 7.387,00 EUR je 1.328,00 EUR manj kot je dosodila sodišču prve stopnje.

9. Tožena stranka v pritožbenem postopku uveljavlja znižanje zavarovalnine na 75 %, ker tožnik kot potnik v avtomobilu ni bil pripet na način, kot ga je predvidel proizvajalec vozila, glede na konstrukcijo zadrževalnega sistema. To okoliščino prvič uveljavlja v pritožbenem postopku. Na prvi stopnji je vztrajala, da tožnik z varnostnim pasom ni bil pripet. Ker ji ta dokaz ni uspel, je imela vso možnost, da se vsaj v pripravljalni vlogi z dne 7. 11. 2014, glede na ugotovitve v izvedenskem mnenju, sklicuje na te okoliščine, vendar je tudi v tej pripravljalni vlogi vztrajala zgolj na stališču, da tožnik z varnostnim pasom ni bil pripet. Ker okoliščina, da je tožnik bil pripet, v pritožbenem postopku ni sporna, okoliščina, da je bil nepravilno pripet pa tožena stranka uveljavlja prvič v pritožbenem postopku, ne da bi navedla opravičljiv razlog, zakaj tega ni navedlo že v postopku na prvi stopnji, je to nedovoljena pritožbena novota, zato se sodišče do nje ne bo opredeljevalo. Glede na vse zgoraj navedeno je sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in dosojeno odškodnino znižalo tako kot sledi iz izreka te odločbe (358. člen ZPP).

10. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi 165. člena ZPP v zvezi z 154. členom ZPP. Tožeča stranka je priglasila stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, tožena stranka pa stroške za pritožbo. Pritožnica je v pritožbenem postopku v celoti uspela v delu, s katerim je zahtevalo, da se priznana invalidnost v višini 30 % zniža za 4 % in propadla v delu, ki se nanaša na znižanje zavarovalnine za 75 % zaradi nepravilne uporabe varnostnega pasu. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Op. št. (1): (Vrhovno sodišče Republike Slovenije opr. št. II Ips 289/2012).