Jedro

Zahtevnosti izvedenskega dela ni mogoče ocenjevati na podlagi subjektivnega nezadovoljstva pravdne stranke z izdelanim mnenjem. Zahtevnost je treba ocenjevati v objektivnem smislu in sicer glede na težo, kompleksnost, zapletenost strokovnih vprašanj, obseg dokumentacije in čas, ki je bil potreben za izdelavo strokovnih zaključkov in podobno.

Izrek

Pritožbama se delno ugodi in se navedena sklepa delno spremenita tako, da se po spremembi glasita:

I.„1. Družbi K. d.n.o., Ljubljana, se za opravljeno izvedensko delo na podlagi računa št. 004-2010, z dne 26.2.2010 odmeri nagrada in stroški v bruto znesku 556,00 EUR, ki se nakaže na poslovni račun št. xy, odprt pri NLB d.d..

2. Družba K. d.n.o. ni zavezanka za plačilo DDV, njena davčna številka je abc.

3. Nagrada in stroški za izvedenca v skupni višini 556,00 EUR se izplačajo iz predujma, ki ga je založila tožeča stranka.“ V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem a izpodbijanem delu potrdi.

II.„1. Družbi K. d.n.o. Ljubljana, se za ustno podajanje izvedenskega mnenja na naroku za glavno obravnavo dne 6.4.2010 na podlagi računa št. 015-2010 z dne 7.4.2010 odmeri nagrada v bruto znesku 173,00 EUR, ki se nakaže na poslovni račun št. xy, odprt pri NLB, d.d. 2. Družba K. d.n.o. ni zavezanka za plačilo DDV, njena davčna številka je abc.

3. Nagrada izvedenca v skupni višini 173,00 EUR se izplača iz predujma, ki ga je založila tožeča stranka.“ V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi v nespremenjenem a izpodbijanim delu sklep sodišča prve stopnje.

O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanima sklepoma je sodišče prve stopnje družbi K. d.n.o., Ljubljana, najprej za opravljeno izvedensko delo odmerilo nagrado in stroške v bruto znesku 776,00 EUR, ki se nakažejo na njen poslovni račun, ugotovilo je še, da družba ni zavezanka za plačilo DDV, ugotovilo njeno davčno številko in odredilo, da se stroški in nagrada izplačajo iz predujma, ki ga je založila tožeča stranka. Z drugim izpodbijanim sklepom pa je isti družbi sodišče še za ustno podajanje izvedenskega mnenja na naroku za glavno obravnavo dne 6.4.2010 odmerilo nagrado v bruto znesku 183,00 EUR, ki se prav tako nakaže na poslovni račun družbe, prav tako je ugotovilo, da družba K. ni zavezanka za plačilo DDV, ugotovilo njeno davčno številko in odločilo še, da se nagrada izplača iz predujma, ki ga je založila tožeča stranka, pri čemer pa ji je odredilo, da v roku 15 dni od prejema sklepa dopolni manjkajoči predujem v znesku 159,00 EUR.

Zoper oba navedena sklepa vlaga pritožbi tožeča stranka in v obeh pritožbah uveljavlja vse pritožbene razloge.

V pritožbi zoper prvo navedeni sklep povzema vsebino ugotovitve oziroma razlogov izpodbijanega sklepa. Poudarja, da so stroški odmerjeni previsoko, zmotno je ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabljeno materialno pravo. Citira določbo 45. člena Pravilnika. Opozarja, da je izvedenec priglasil nagrado za študij spisa, ki ima nad 200 strani in ne več kot 500 strani, kar pa ne ustreza dejanskemu stanju. Spisna dokumentacija, ki jo je moral pregledati in proučiti izvedenec ne presega 200 strani, nenazadnje ni naloga izvedenca, da pregleda vsa navajanja pravdnih strank, temveč zgolj tisto, kar je potrebno za izdelavo izvedenskega mnenja, predvsem torej celotno tožnikovo zdravstveno dokumentacijo in ostalo dokumentacijo v spisu, nikakor pa mu ni bilo treba prebirati vseh pravnih naziranj pravdnih strank. Obseg dokumentacije v pravdnem spisu, ki jo je moral proučiti izvedenec, ne presega 200 strani, temveč obseg spisa, ki je relevanten za izvedenca, obsega celo manj kot 50 strani. Večina spisa namreč je zapolnjen z balastom, ki ni pomemben za izvedenca, na primer pravna vprašanja, takse, dokazni predlog, predujmi … Obseg relevantnih listin spisa torej obsega manj kot 50 strani, zato pripada izvedencu nagrada iz tega naslova zgolj po najnižji tarifi, torej 46,00 EUR. Tudi glede postavke za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije se izvedenec ni držal Pravilnika, saj je za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije priglasil 138,00 EUR, tožnik pa meni, da znesek ni utemeljen. V svojem izvedenskem mnenju izvedenec nikjer ne navede, da je sam pridobil kakšno dodatno dokumentacijo, kaj šele, da bi izkazal obseg morebitne dodatno priskrbljene dokumentacije. Sicer je iz mnenja moč razbrati, da izvedenec sam le pridobi tožnikov zdravstveni karton, ki pa po vedenju tožnika niti približno ne presega 50 strani. Skratka izvedenec ni specificiral, kakšno dodatno dokumentacijo naj bi pridobil, kaj šele, da bi specificiral obseg te dodatne dokumentacije, ampak je kar pavšalno priglasil nagrado, kar pa ne zadostuje. Tako kot morajo tudi pravdne stranke specificirati svoje stroške, to bi moral enako storiti tudi izvedenec. Ker tega ni storil, mu nagrada iz tega naslova ne pripada. Izpodbija tudi znesek priglašene in priznane nagrade za pisno izdelavo izvedenskega mnenja, saj ni v skladu s pravilnikom, ki v 47. členu določa, da izvedencu za pisno izdelavo izvedenskega mnenja glede na zahtevnost pripada za zahtevno mnenje 276,00 EUR. Predmetnega mnenja pa ni mogoče označiti kot zelo zahtevnega, kot je ocenil izvedenec, nenazadnje namreč o navedenem priča že dejstvo, da ima mnenje izvedenca zgolj 7 strani, od česar je večina tega povzemanje zdravstvene dokumentacije tožnika, samega dejanskega izvedenskega mnenja pa je pol manj od 7 strani. Izdelano pisno izvedensko mnenje je zelo pomanjkljivo, nekonsistentno in mestoma napačno, nikakor ni podano dovolj strokovno in celovito, kar vse je tožnik obrazloženo utemeljil že v pripravljalnem spisu, z dne 19.3.2010 in se v celoti sklicuje na svoje navedbe v navedenem pripravljalnem spisu, s katerimi utemeljuje svoje trditve, da izdelanega pisnega izvedenskega mnenja ni moč oceniti, kot zelo zahtevnega, kvečjemu kot precej površno, pomanjkljivo izdelanega, brez strokovne in celovite podaje mnenja o tožnikovem zdravstvenem stanju. Mnenje je popolnoma nestrokovno, tožnik je brez posebnih težav uspel diskriditirati izvedensko mnenje, ki ne vsebuje temeljnih postavk, ki jih mora vsebovati vsako izvedensko mnenje. Izvedencu očitno niso jasni temeljni pojmi postavk telesnih bolečin, neugodnosti, izgube delovne sposobnosti, splošnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Takšnega mnenja ni mogoče označiti za zelo zahtevnega, naštete pomanjkljivosti pa je vsekakor treba upoštevati pri odmeri in nagradi izvedencu. O navedenem priča dejstvo, da je sam pregled tožnika trajal manj kot 15 minut, kar ni resno, je površno in nenatančno. Še posebej ker izvedenec tožniku ni postavil nobenih vprašanj, samo opravil je meritve ekstenzije in reflekse, tožnika ni hotel poslušati, kaj ima za povedati. Nadalje priča o nestrokovnosti, površnosti in mnenja tudi, da izvedenec v izvedenskem mnenju ni niti povzel poteka zdravljenja pri tožniku in tudi ne operacijskih posegov, na samem spisu pa ni vedel niti tega, da je imel tožnik še eno operacijo, kjer so mu vzeli del kosti iz medenice in v posledici česar je okvarjen živec. Nenazadnje pa o dejstvu, da pisnega izvedenskega mnenja ni mogoče oceniti kot zelo zahtevnega, priča tudi dejstvo, da je izvedenec za ustno dopolnitev izvedenskega mnenja priglasil zgolj nagrado za zahtevno, ne pa morda za zelo zahtevno dopolnitev izvedenskega mnenja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in samo odmeri nagrado in stroške izvedencu oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo odstopi v ponovno reševanje sodišču prve stopnje. Zaznamuje tudi pritožbene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa sodišča prve stopnje dalje do plačila.

V pritožbi zoper drugo navedeni sklep prav tako poudarja, da so stroški izvedencu odmerjeni previsoko. Sodišče je pri odmeri stroškov in nagrade izvedencu zmotno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo. Izvedenec je priglasil nagrado za pripravo na ustno podajo zahtevnega izvedenskega mnenja, vendar pa je ugotoviti, da temu ni tako, da je izvedenec na številne dokazano utemeljene pripombe zoper pisno izdelano izvedensko mnenje zgolj odgovoril, da če bi si tožeča stranka pazljivo prebrala izvedensko mnenje, bi videla, da je bilo odgovorjeno na vsa vprašanja. Izvedenec se torej ni ukvarjal s pripombami tožeče stranke, kaj šele, da bi se vanje poglobil in nanje poskušal odgovoriti. Na odgovore pooblaščenke tožnika in sodišča je odgovarjal neprepričljivo in v ustni dopolnitvi mnenja ni odpravil očitanih pomanjkljivosti pisnega mnenja. Ustna dopolnitev izvedenskega mnenja je torej pomanjkljiva, nekonsistentna in mestoma napačna in nikakor ni podana dovolj strokovno in temeljito. Očitno je, da se izvedenec na ustno podano mnenje sploh ni pripravil, ker ni znal odgovoriti na nobeno vprašanje, tudi na tista vprašanja ne, ki so mu bila zastavljena s strani tožnika v pripravljalnem spisu po pridobitvi pisnega izvedenskega mnenja. Tako izvedenec tudi v ustni dopolnitvi ni niti povzel poteka zdravljenja pritožniku in tudi ne operacijskih posegov, na samem zaslišanju pa ni vedel niti tega, da je imel tožnik še eno operacijo, kjer so mu vzeli del kosti iz medenice in v posledici česar je okvarjen živec. Tudi ustno zaslišanje in dopolnitev izvedenskega mnenja sta pokazala, da izvedencu očitno niso jasni temeljni pojmi postavk telesnih bolečin, neugodnosti, izgube delovne sposobnosti, splošnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti … Mnenja, ki ima take pomanjkljivosti, nikakor ni mogoče označiti za zahtevno, naštete pomanjkljivosti pa je vsekakor treba upoštevati pri odmeri nagrade izvedencu. Neupravičeno priglašeni in priznani so tudi stroški izvedenca za začete pol ure čakanja na narok za glavno obravnavo v višini 10,00 EUR. Narok je bil razpisan za 10.30 uro in kot izhaja iz zapisnika iz tega naroka se je pričel ob 10.30 uri s takojšnjim zaslišanjem samega izvedenca. Čakanja na zaslišanje izvedenca ni bilo, zato mu tudi ne pripada nagrada iz tega naslova. Tudi v tej pritožbi predlaga enako kot prvo navedeni in tudi v tej pritožbi priglaša stroške z zamudnimi obrestmi.

Pritožbi sta delno utemeljeni.

K pritožbi zoper prvo navedeni sklep Pritožbeno sodišče najprej soglaša s pritožnikom, da predmetno strokovno nalogo, ki je bila zaupana izvedencu, ni mogoče oceniti kot zelo zahtevno. Glede na Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik) ter upoštevaje Tarifo za vrednotenje izvedenskega oziroma cenilskega dela (Tarifa) ni mogoče priznati postavke za zelo zahtevno mnenje v višini 414,00 EUR temveč za zahtevno mnenje – v višini 276,00 EUR (glej 2. točko 47. člena Pravilnika). Predvsem vrsta in kompleksnost poškodbe ter sam potek zdravljenja tožeče stranke, kot tudi obseg zdravstvene dokumentacije ter posledična poraba časa, ki jo je potreboval izvedenec za izdelavo mnenja niso takšni, da bi bilo mogoče nalogo, postavljeno izvedencu opredeliti kot zelo zahtevno. Pri tem pa sicer pritožbeno sodišče ni upoštevalo tistih trditev pritožnika, ki izražajo njegovo subjektivno nezadovoljstvo z izdelanim izvedenskim mnenjem. Zahtevnost je namreč treba ocenjevati v objektivnem smislu in sicer glede na težo, kompleksnost, zapletenost strokovnih vprašanj, obseg dokumentacije in čas, ki je bil potreben za izdelavo strokovnih zaključkov in podobno, ne pa ali je izvedenec izdelal izvedensko mnenje tako, da je z njim zadovoljna prizadeta stranka. Ima pa pritožnik tudi prav, da izvedencu ni bilo treba zbirati in proučevati dodatne dokumentacije, razen zdravstvenega kartona. Po prostem preudarku pritožbeno sodišče ocenjuje, da zdravstveni karton tožeče stranke ne more presegati 25 strani in je zato iz tega naslova priznalo zgolj 46,00 EUR, kolikor znaša vrednotenje zbiranja in proučevanja dodatne dokumentacije, ki ne presega 25 strani (1. točka 46. člena Pravilnika), in torej ne 138,00 EUR, kolikor je odmerilo sodišče prve stopnje.

Pritožbeno sodišče pa nadalje ne soglaša z očitkom pritožnice, da bi izvedencu za študij spisa pripadala le postavka v višini 46,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da znaša obseg tega spisa med 200 in 500 strani in pravilno odmerilo 138,00 EUR (3. točka 45. člena Pravilnika). Po mnenju pritožbenega sodišča je treba upoštevati celoten spis skupaj s prilogami, saj se mora izvedenec seznaniti z vsakim posameznim listom v spisu, nato pa šele na podlagi vpogleda v vsak posamezen list, lahko oceni, kaj je zanj odločilno za izdelavo izvedenskega mnenja. Tudi če se ne upošteva tistih listov v spisu, ki se nanašajo zgolj na pravna vprašanja, takse, dokazne predloge in predujme, predmetni spis sicer presega 200 strani. Zato pritožbeno sodišče soglaša, da pripada iz tega naslova izvedencu odmera v višini 138,00 EUR.

Tako se izkaže, da je sodišče materialnopravno nepravilno uporabilo Pravilnik zgolj pri zgoraj navedenih postavkah in je odmerilo nagrado v previsokem znesku za 220,00 EUR (138,00 EUR in 82,00 EUR). Pravilna odmera tako znaša 556,00 EUR in ne 776,00 EUR. Zato je moralo pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi delno ugoditi in spremeniti v navedenem obsegu sklep sodišča prve stopnje, v preostalem delu pa zavrniti pritožbo in potrditi prvostopni sklep (5. alineja 358. člena ZPP in 353. člen ZPP).

K pritožbi zoper drugo navedeni sklep: Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim očitkom, da je sodišče prve stopnje neupravičeno izvedencu priznalo stroške zaradi čakanje na narok za glavno obravnavno za začete pol ure čakanja v višini 10,00 EUR. Iz podatkov spisa namreč res izhaja, da je bil narok razpisan za 10.30 uro in se je kot izhaja iz zapisnika tega naroka, pričel ob 10.30 uri s takojšnjim zaslišanjem izvedenca. Zato izvedenec ni čakal na glavno obravnavo in mu nagrada iz tega naslova ne pripada.

Podobno kot je bilo že obrazloženo v zvezi s prvo pritožbo, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre tudi pri podajanju ustnega mnenja izvedenca za zahtevno mnenje, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Tudi v tem delu ni mogoče upoštevati subjektivnega nezadovoljstva pritožnice z ustno podanimi odgovori izvedenca. Kot ugotavlja pritožbeno sodišče, je izvedenec na naroku za glavno obravnavo v relativno obširnem pojasnjevanju odgovoril na vsa postavljena vprašanja. Tudi v tem delu pritožnikova ocena strokovnosti njegovih odgovorov ne more biti podlaga za oceno zahtevnosti naloženega izvedenskega dela. Enako kot je bilo pisno izvedensko mnenje lahko ocenjeno zgolj kot zahtevno, pritožbeno sodišče ocenjuje na enak način tudi ustno podano mnenje izvedenca. Zato pa je prvostopna odmera v tem delu pravilna (138,00 EUR, 2. točka 47.a člena Pravilnika).

Izvedensko mnenje je torej v tem delu ocenjeno previsoko za 10,00 EUR in v tem obsegu je tudi pritožbeno sodišče zmanjšalo izpodbijano odmero, ki sedaj znaša 172,00 EUR in ne 182,00 EUR. V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo v nespremenjenem a izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje (5. alinea 358. člena ZPP in 355. člen ZPP).

Ob povedanem se pokaže, da za sedaj tožeča stranka ni dolžna dopolniti manjkajočega predujma v znesku 159,00 EUR, temveč bo moralo sodišče prve stopnje, če ne bo znesek porabljen še za morebitno nadaljnje izvedensko delo, razliko v korist tožeče stranke vrniti.