Jedro

Če upravni organ v zakonsko določenem roku (30 dni po vloženi vlogi) ni izdal potrdila oz. negativne odločbe o priglasitvi del, so bila priglašena dela (graditev kokošnjaka) dovoljena, če so bila dela dejansko opravljena na parceli, navedeni v priglasitvi del.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila sklep prvostopnega organa, s katerim je zavrnil zahtevek tožnikov za izdajo dovoljenja za gradnjo pomožnega objekta na parc.št. 2668/1 in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. Svojo odločitev tožena stranka utemeljuje s tem, da prvostopni organ pri sklicevanju na 12. člen Odloka o prostorskih ureditvenih območjih v občini (Uradne objave, št. 19/88), ki določa, da morajo biti novi prostostoječi objekti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 4 m, ni izkazal, da sporno območje res ureja navedeni odlok. Poleg tega pa tožena stranka opozarja še na določbo 3. odstavka že navedenega 12. člena odloka, po kateri se odmiki na območjih strnjene zazidave določajo za vsak objekt posebej, glede na njegovo lokacijo in obstoječ poselitveni vzorec. Tega dejstva pa prvostopni organ ni upošteval in ni ugotavljal, ali gre pri gradnji kokošnjaka morda za območje strnjene zazidave, kar bi lahko imelo vpliv na odločitev. Prvostopni organ tudi ni ravnal v skladu s pravili postopka, ker je zahtevek zavrnil s sklepom, namesto z odločbo. Tožena stranka še navaja, da je prvostopni organ odločil o zahtevi tožnikov za postavitev kokošnjaka na parc. št. 2668/1 z dne 8.4.1991 in ne o zahtevi vloženi dne 14.6.1990, kjer je bila predlagana postavitev kokošnjaka na parc. št. 2668/2 iste k.o.. Zato ni upošteven ugovor tožnikov, da so bila dela dovoljena, ker prvostopni organ ni odločil o njihovi zahtevi v roku 30 dni, kar je določal 62. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki je tedaj še veljal. Če bi navedena situacija nastopila na parc. št. 2668/2, na katero se je prva priglasitev nanašala, bi bila omenjena dela dovoljena.

Tožniki v tožbi navajajo, da so v vlogi z dne 13.6.1990 priglasili dela za gradnjo kokošnjaka na parc. št. 2668/2 s krajšim opisom kokošnjaka (tloris, dimenzije in konstrukcija). Zraven so priložili tudi skico lokacije. Upravni organ jih v 30 dneh po vložitvi vloge ni obvestil ali je potrebno vlogo še s čim dopolniti, tako kot je predvideno v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ker v zakonsko določenem roku niso prejeli nikakršnega odgovora, so kokošnjak postavili. Da so 8.4.1994 ponovno zaprosili za priglasitev del za postavitev kokošnjaka je pripisati njihovi nevednosti, nenehnemu strahovanju soseda in ker so si z bratom na novo razdelili parcelo tako, da kokošnjak sedaj dejansko stoji na parc. št. 2688/1. Parcela tožnikov je 2,5 metra pod sosedovo, zato kokošnjak v ničemer ne posega na sosedovo zemljišče. Sosed je s svojim objektom oddaljen 30 m zračne linije od kokošnjaka, zato smradu ne more zaznati. Teren je terasast in kokošnjak kot tak sosedu skoraj neviden. Menijo, da imajo za postavitev kokošnjaka ustrezno dovoljenje, zato sodišču predlagajo, da ugodi zahtevi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da zavrne tožbo.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka sicer pravilno ravnala, ko je odpravila izpodbijani sklep in vrnila zadevo prvostopnemu organu v ponovni postopek. V načelu je bil tudi pravilno zavrnjen pritožbeni ugovor, češ da je bilo dovoljenje za navedeni kokošnjak dano, ker upravni organ na vlogo za priglasitev del za gradnjo kokošnjaka vloženo dne 14.6.1990, v roku 30 dni po prejemu vloge, nanjo ni odgovoril, če se navedena priglasitev ni nanašala na gradnjo na parc. št. 2668/1, kjer objekt stoji ampak na gradnjo na parc. št. 2668/2, torej če ga tožniki niso zgradili tam, kjer so ga priglasili. Le če so ga zgradili tam, kot so ga priglasili, je bila ob molku prvostopnega upravnega organa gradnja dovoljena. Pri ponovnem odločanju bo moral prvostopni organ najprej ugotoviti ali je kokošnjak, ki je predmet postopka, dejansko zgrajen na isti parceli (tožbena trditev), kot je bil priglašen z vlogo z dne 14.6.1990. Če bo upravni organ ugotovil, da tožbena trditev drži in če so bili tedaj izpolnjeni tudi drugi pogoji iz 62. člena ZUN (da je kokošnjak zgrajen v smislu priglasitve), bo moral šteti, da je bilo dovoljenje dano in s tem priglašena dela dovoljena. Spremenjena določba 62. člena ZUN, po kateri je tudi za priglašena dela treba izdati odločbo, je bila uveljavljena dne 14.7.1990, kar pomeni, da je v tem primeru do uveljavitve spremenjene zakonske določbe že pretekel rok do katerega je bil po prej veljavni določbi upravni organ dolžan (v 30 dneh po pravilno vloženi vlogi) izdati potrdilo oziroma negativno odločbo, kar je pravilno ugotovila že tožena stranka v izpodbijani odločbi. Če torej sporni objekt v naravi dejansko stoji na zemljišču (ne glede na sedanjo parcelo), na katerem je bil z vlogo (14.6.1990) priglašen, so bila omenjena dela dovoljena. Tožniki bi lahko v takem primeru vlogo za priglasitev del, ki je predmet tega postopka, umaknili. V primeru, če bo pristojni organ v postopku ugotovil, da niso bili izpolnjeni zakonski pogoji, da se po tedanji zakonski določbi 62. člena ZUN šteje, da je bilo dovoljenje dano, pa bo moral postopati tako, kot mu to nalaga tožena stranka v izpodbijani odločbi.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).