Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014 ugotovilo, da je 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu toženca za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi, in sicer ga je oprostilo plačila 23,00 EUR sodne takse, za 10,00 EUR pa je predlog za oprostitev zavrnilo.
2. V laični pritožbi toženec navaja, da se pritožuje iz razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma okoliščin, ki ga razbremenjujejo plačila sodne takse v celoti. Je brez rednih dohodkov, z izjemo minimalne nagrade, ki jo prejema za delo v kuhinji. To nagrado pa namenja za preživljanje mld. hčerke. Nima nobenega premoženja. Ker je na prestajanju zaporne kazni, pravice do socialne pomoči ne more uveljavljati oziroma do nje ni upravičen. Kljub temu bi se mu s plačilom takse občutno zmanjšala sredstva, s katerimi preživlja sebe in družinske člane, ki jih je dolžan preživljati.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo ob upoštevanju prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), da osebe, ki ne prejema denarne socialne pomoči, ne more v celoti oprostiti plačila sodne takse. Vendar pa je Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014 ugotovilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Državnemu zboru je naložilo, da v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu ugotovljeno neskladje odpravi. Do odprave ugotovljenega neskladja pa se prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali bi bil toženec upravičen do denarne socialne pomoči, pritožnik utemeljeno opozarja na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče je na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek glede odločanja o predlogu za taksno oprostitev. Sodišče prve stopnje bo moralo samo ugotavljati, ali bi bil toženec do denarne socialne pomoči upravičen ali ne (prim. 18. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS U-I 85/14. Pritožbeno sodišče opozarja tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I 191/14 z dne 25. 9. 2014.