Jedro

Za odločanje o vrnitvi v najem dane stvari je irelevantno, kdo je njen lastnik. To je namreč obligacijski zahtevek, ki temelji na 585. členu ZOR.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane v veljavi nalog za izpraznitev poslovnega prostora. Tožencu je naložilo, da mora tožeči stranki povrniti nadaljnje stroške postopka v znesku 16.548,00 SIT.

Zoper to sodbo se iz vseh razlogov pritožuje toženec in predlaga razveljavitev. Zatrjuje, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana, saj sporni poslovni prostor sploh ni njen. Iz pogodbe o prenosu pravice uporabe zemljišča v družbeni lastnini izhaja, da je K. pridobil to pravico le na parceli št. 1001 in na parc. št. 931. Gostinski lokal s kegljiščem v tej pogodbi ni omenjen. Za pridobitev lastninske pravice na spornem objektu tožeča stranka tako nima niti veljavnega pravnega naslova niti pridobitnega načina. Dopis Geodetske uprave občine K. in R. z dne 8.6.1993 pa ne more biti pravni naslov za pridobitev lastninske pravice. Sodišče tudi ni opravilo poizvedb pri Občini K., kdo je sploh investitor gostinskega lokala in komu je bila izdana odločba o gradbenem dovoljenju. K. je odstopil N. in ta naprej tožeči stranki le kegljišče, ne pa tudi gostinskega lokala, ki je ob kegljišču. Sodišče bi moralo upoštevati tudi pobotni ugovor, zlasti glede na pogodbo, sklenjeno s K. z dne 21.9.1993, iz katere izhaja, da K. dejansko potrebuje več ur uporabe kegljišča, kot jih je moral toženec brezplačno nuditi po najemni pogodbi. S plačilom uporabe kegljišča pa se poračuna najemnina za bife kegljišče G. O tej pogodbi bi bilo treba zaslišati podpisnika te pogodbe F.F. in člana predsedstva tožeče stranke, ki sta bila z njo seznanjena. Končno odvetnik A.A. nima pravilnega pooblastila za zastopanje tožeče stranke. Zapisnik predsedstva tožeče stranke z dne 8.6.1992 namreč še ne predstavlja pooblastila tajniku, da lahko pooblasti za zastopanje odvetnika A.A. Pritožba ni utemeljena.

O pritožbenih trditvah, da tožeča stranka ni lastnica spornega poslovnega prostora ne kaže izgubljati besed. Za odločanje o izpraznitvi tega prostora je namreč to povsem irelevantno. Kajti zahtevek ni lastninski, marveč obligacijski. Tožeča stranka kot najemodajalec zahteva od toženca kot najemnika, da ji po prenehanju najema vrne v najem dano stvar, zahteva torej izpolnitev obveznosti iz najemne pogodbe (585. člen ZOR). Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na prenehanje obveznosti plačila najemnine zaradi pobota.

Kot je že pravilno navedlo prvostopno sodišče, je pobot izključen, saj toženec ne more pobotati morebitno terjatev, ki jo ima zoper K. (bodisi na podlagi pogodbe, bodisi iz neupravičene pridobitve), s terjatvijo najemnine, ki jo ima tožeča stranka zoper njega (in ki je razlog za odstop od najemne pogodbe). Pogoj za pobot je namreč tudi, da sta glavna in pobotna terjatev vzajemni, t.j. da je upnik glavne terjatve obenem tudi dolžnik pobotne terjatve (336. člen ZOR). Zato je nepotrebno ugotavljanje, kakšna je bila pogoba med tožencem in K. in zaslišanje prič, ki jih je glede tega predlagal toženec v pritožbi.

Končno je zgrešen še očitek, da odvetnik A.A. nima pooblastila za zastopanje tožeče stranke. Res je, da je na pooblastilu poleg odvetnikovega podpisa le podpis tajnika tožeče stranke. Vendar ker iz zapisnika predsedstva tožeče stranke izhaja, naj postopek zoper toženca prevzame odvetnik A.A. in zlasti zato, ker statut nima določb o zastopanju tožeče stranke, tajniku tožeče stranke, ki razpolaga tudi z žigom, ni mogoče odreči upravičenja, da v imenu tožeče stranke pooblasti za zastopanje odvetnka A.A. Ker je torej sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje povsem pravilno ugotovilo materialno pravo in ker pri tem ni zagrešilo nobene take kršitve v postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje (368. člen ZPP).