Jedro

Sodišče prve stopnje skladno z določbo četrtega odstavka 213. člena ZD pravilno odločilo o dedovanju po zapustnici ne glede na zahtevek pritožnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom v I. točki izreka sklenilo, da se postopek nadaljuje, v II. do IV. izreka pa je izdalo sklep o dedovanju, s katerim je v II. točki izreka ugotovilo obseg zapuščine, v III. točki izreka je razglasilo dediče po zapustnici na podlagi zakona in sicer zunajzakonskega partnerja A. A. do 1/2 zapuščine ter pet sester zapustnice B. B., C. C., D. D., E. E. ter F. F. ter brata G. G., vsakega do 1/12 zapuščine, v IV. točki izreka je po pravnomočnosti sklepa o dedovanju odredilo ustrezne vpise v zemljiški knjigi pri nepremičninah, odločilo glede razpolagalne pravice z avtomobilom in upravičenosti razpolaganja z neizplačanimi pokojninskimi prejemki.

2.Zoper sklep o dedovanju (točke od II do IV izreka) se dedič A. A. po pooblaščencu pravočasno pritožuje in uvodoma uveljavlja pritožbene razloge zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo obseg zapuščine glede predmetnih nepremičnin katastrska občina ...., parceli 896/1 in 896/2, v skupni vrednosti približno 100.000,00 EUR. Pritožnik je bil namreč lastnik stanovanja na naslovu ..., ki ga je kupil, preden je spoznal zapustnico in ga leta 1999 prodal ter zanj prejel 4.000,00 DEM na roke in 28.000,00 DEM na račun banke, ta denar pa je vložil v nepremičnine, ki so predmet dedovanja. Navaja, da je zapustnica res zemljiškoknjižna lastnica teh nepremičnin, vendar je sam s svojim denarjem dozidal 40 m2 pritličja in 40 m2 mansarde stanovanjske hiše. Na podlagi tega gre za večje povečanje vrednosti nepremičnine, ker je v bistvenem delu dogradil hišo in posledično na podlagi takšnih vlaganj postal solastnik te nepremičnine vsaj v deležu 1/3, ki je utemeljen z vrednostjo nepremičnine 100.000,00 EUR in prejeto kupnino za njegovo stanovanje, ki jo je vložil v te nepremičnine. Zato je pritožnik že na naroku 24. 5. 2024 zahteval, da se delež 1/3 predmetnih nepremičnin, katerih zemljiškoknjižna lastnica je sicer do celote zapustnica, izloči iz zapuščine in ni predmet dedovanja, saj je iz naslova vlaganj v te nepremičnine že pridobil lastniški delež v deležu 1/3 na le-teh. Sodišče prve stopnje slednjega ni storilo in vlaganj pritožnika kot dediča ni upoštevalo, zato je napačno ocenilo obseg zapuščine ter zmotno ugotovilo dejansko stanje, posledično pa tudi napačno uporabilo materialno pravo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni.

3.V odgovoru na pritožbo dediči D. D., F. F., G. G. in C. C. obrazloženo nasprotujejo pritožbi sodediča in se zavzemajo za njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

5.Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o dedovanju sodišča prve stopnje v točkah II - IV izreka. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje na podlagi določb prvega in drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ga je uporabilo na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (ZD), preizkusilo v pritožbeno izpodbijanih delih v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, ob tem pa po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP (v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP) in glede pravilne uporabe materialnega prava.

6.Pritožnik je kot zunajzakonski partner zapustnice H. H. eden od sedmih zakonitih dedičev II. dednega reda po pokojni.

7.Neutemeljeni so pritožbeni očitki o nepopolno in zmotno ugotovljenem dejanskem stanju glede obsega zapuščine.

8.Sodišče prve stopnje je v II. točki izreka sklepa ugotovilo, da zapuščina po pokojni obsega nepremičnini k.o. ... parceli 896/1 in 896/2 v skupni vrednosti približno 100.000,00 EUR, osebni avtomobil znamke Volvo S 40/1.8, letnik 1996 (leto prve registracije 2000), reg. št. ... v vrednosti približno 200,00 EUR ter neizplačane pokojninske prejemke pri ZPIZ v skupnem znesku 401,46 EUR. Pojasnilo je, da je obseg in vrednost zapuščine ugotovilo na podlagi zbrane spisovne dokumentacije in navedb strank.

9.Spisovni podatki potrjujejo pritožbene navedbe, da je pritožnik na naroku 24. 5. 2023 z navedbami, ki jih ponavlja v pritožbi, uveljavljal, da je sicer res zapustnica zemljiškoknjižna lastnica predmetnih nepremičnin, vendar je sam s svojimi denarnimi sredstvi v bistvenem delu dogradil hišo (dozidal 40 m2 pritličja in 40 m2 mansarde), zato je postal solastnik nepremičnine vsaj v deležu 1/3. Vendar pritožnik v pritožbi prezre, kar prav tako izhaja iz spisovnih podatkov, da je bil tekom postopka s pravnomočnim sklepom z dne 20. 7. 2023 na podlagi določbe prvega odstavka 213. člena ZD napoten na pravdo, da zoper ostale dediče vloži tožbo zaradi ugotovitve, da 1/3 nepremičnine ne sodi v zapuščino po pokojni, zapuščinski postopek pa je bil na podlagi 1. točke 212. člena ZD prekinjen, dedič pa je bil opozorjen tudi na pravno posledico iz četrtega odstavka 213. člena ZD za primer, da tožbe v danem roku ne bo vložil.

10.Po ugotovitvah sodišča prve stopnje pritožnik tožbe v dodeljenem roku po sklepu ni vložil. Zato je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 22. 4. 2024 (I. točka izreka) postopek nadaljevalo. Sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju postopka ni pritožbeno izpodbijan.

11.Pritožnik v pritožbi ne navaja, da je ravnal po sklepu sodišča prve stopnje z dne 20. 7. 2024, ampak tega sklepa niti ne omenja, niti ne navaja, da je zoper sodediče vložil ustrezno tožbo. Zato je sodišče prve stopnje skladno z določbo četrtega odstavka 213. člena ZD pravilno odločilo o dedovanju po zapustnici ne glede na zahtevek pritožnika in upoštevalo, da v obseg zapuščine spadata nepremičnini parc. št. 896/1 in 896/2 k.o...., katerih (tudi pritožbeno nesporno) zemljiškoknjižna lastnica je bila ob smrti zapustnica.

12.Ob obrazloženem se tako pritožbene navedbe glede obsega zapuščine pokažejo za neutemeljene. Sodišče prve stopnje je ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju tudi pravilno uporabilo materialno pravo, bistvenih kršitev določb postopka pritožba vsebinsko ne očita, sodišče druge stopnje pa kršitev postopka, na katere pazi uradoma, ni ugotovilo. Zato je pritožbo dediča zaradi neutemeljenosti zavrnilo in sklep o dedovanju sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 213, 213/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.