Jedro

Tožena stranka je po vložitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse takso plačala, sodišče prve stopnje pa je zgolj na podlagi tega dejstva štelo, da plačilo dokazuje, da niso podani pogoji iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1. To ni pravilno, saj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je lahko tožena stranka plačala sodno takso brez ogrožanja svoje dejavnosti, zato ni popolno ugotovilo dejanskega stanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 337. člena ZUP. Obrazložitev ne vsebuje razlogov o tem, ali tožena stranka izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodne takse iz 11. člena ZST-1. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja tožene stranke, torej je bil predlog zavrnjen, ne da bi sodišče prve stopnje sploh ugotavljalo dejstva, od katerih je odvisno, ali tožena stranka izpolnjuje pogoje za oprostitev sodne takse. Sodišče prve stopnje je namreč predlog zavrnilo zato, ker jo je tožena stranka že plačala. Gre za napačno uporabo materialnega prava. ZST-1 v tretjem odstavku 11. člena za pravne osebe določa, da so lahko oproščene plačila sodne takse, če same plačila ne zmorejo zagotoviti takoj v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti. Zakon torej ne določa, da nekdo, ki plača takso, ne more več prositi za oprostitev plačila. Sodišče prve stopnje je torej presojalo, ali bo zaradi plačila sodne takse ogrožena dejavnost tožene stranke. Plačilo še ne izključuje možnosti, da je oziroma bi bila zaradi plačila sodne takse dejavnost tožene stranke ogrožena. Šele ob pregledu teh podatkov bo namreč razvidno, kakšen vpliv ima plačilo sodne takse na dejavnosti tožene stranke.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, vendar pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni popolno ugotovilo dejanskega stanja.

5. Pritožba neutemeljeno uveljavlja kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 337. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 in nasl.; ZUP), saj sodišče v individualnem delovnem sporu o predlogu za oprostitev sodnih taks odloča ob uporabi določb ZPP. Zato je pritožbeno sodišče štelo, da pritožba glede na njeno vsebino uveljavlja bistveno kršitev po določbi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedena kršitev ni podana. Odločitev sodišča prve stopnje je mogoče preizkusiti, saj ima razloge o odločilnih dejstvih, ki sicer temeljijo na zmotni uporabi materialnega prava in posledično zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, kar pa ne predstavlja uveljavljane bistvene kršitve določb (pravdnega) postopka.

6. Po določbi tretjega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 in nasl.) se določbe prejšnjih odstavkov smiselno uporabljajo tudi za samostojnega podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, če četrti odstavek tega člena ne določa drugače. V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZST-1, ki se nanaša na oprostitev plačila sodne takse, kar je predmet obravnavanja v tej zadevi, sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

7. Tožena stranka je po vložitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse takso plačala, sodišče prve stopnje pa je zgolj na podlagi tega dejstva štelo, da plačilo dokazuje, da niso podani pogoji iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1. To ni pravilno, saj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je lahko tožena stranka plačala sodno takso brez ogrožanja svoje dejavnosti, zato ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

8. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje na podlagi trditvene podlage in dokazil, ki jih je predložila tožena stranka, ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1.