Jedro

Tožena stranka v pritožbi ne pojasnjuje, zakaj šele v pritožbi navaja konkretene okoliščine in dokaze v zvezi z nepravilno izpolnitvijo pogodbe. Zato je treba šteti, da so pritožbene navedbe in dokazni predlogi tožene stranke novote, ki v pritožbenem postopku niso dovoljene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Temeljenega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, opr.št. III I 1867/94 z dne 20.9.1994 v 1. in 3. točki izreka, ki se nanaša na terjatev iz računa št. 20/94 za 163.200,00 SIT. Sodišče je toženi stranki naložilo še plačilo pravdnih stroškov v višini 47.220,00 SIT.

Proti tej sodbi se pritožuje tožena stranka zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je bila s tožečo stranko dogovorjena, da ji bo tožeča stranka dobavila določeno količino ženskih kopalk. Ob začetku prodaje pa je ugotovila, da so dobavljne kopalke velikosti 14-16, kar ni bilo v skladu z dogovorom. Zato je dostavljeno pošiljiko kopalk zavrnila po telefonu in jih tudi poslala tožeči stranki po pošti. Tožeča stranka vrnjene pošilje kopalk ni hotela prevzeti, zato se še danes nahajajo v poslovnih prostorih tožene stranke. Tožena stranka v dokaz pritožbenim navedbam predlaga zaslišanje nekdanjega poslovodje g. M. K.

Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je postopek nadaljevalo po določbah Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 na podlagi 1.odst. 498. čl. sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99).

V postopku v gospodarskih sporih se lahko v pritožbi navedejo nova dejstva in predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave (496a člen ZPP/77). Tožena stranka v pritožbi ne pojasnjuje, zakaj šele v pritožbi navaja konkretene okoliščine in dokaze v zvezi z nepravilno izpolnitvijo pogodbe. Zato je treba šteti, da so pritožbene navedbe in dokazni predlogi tožene stranke novote, ki v pritožbenem postopku niso dovoljene. Sodišče druge stopnje jih zato ni moglo upoštevati.

Pritožbeno sodišče je zato, ker so nasprotne pritožbene trditve neupoštevne, vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Če pa je bila prodajna pogodba (pravilno) izpolnjena, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki s sodbo naložilo plačilo dogovorjene kupnine (454. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih). Ker pri tem ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77), je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo potrdilo (368. čl. ZPP).