Jedro

Ob upoštevanju nekoliko boljšega materialnega položaja matere in njenega potencialno neizkoriščenega vira dohodka zaradi možnosti oddajanja druge garaže v najem, stroškov s prevozom na stike na strani nasprotnega udeleženca ter dejstva, da so na Hrvaškem plače nižje od slovenskih, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je pravilna razporeditev preživninskega bremena takšna, da predlagateljica krije 60%, nasprotni udeleženec pa 40% potreb mladoletnih otrok (189. člen DZ).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se ta pravilno glasi: ''Oče E. E. je od dne 1. 8. 2020 dalje dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 144,00 EUR za mld. A. A., roj. ... 2006, in v višini 172,00 EUR za mld. B. B., roj. ... 2008, skupno torej 316,00 EUR mesečno, na osebni račun njune matere št. SI 0000, odprt pri ..., pri čemer je preživnino za obdobje od dne 1. 8. 2020 do 31. 8. 2020 dolžan plačati v skupnem znesku 41,81 EUR, od dne 1. 9. 2020 dalje pa v skupnem znesku 316,00 EUR mesečno. Do pravnomočnosti tega sklepa zapadle obroke preživnine je dolžan plačati v 15 dneh, nadaljnje obroke preživnine pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec. S tem sklepom določeno preživnino je oče dolžan plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih skladno s količnikom, ki ga objavi minister, pristojen za družino, v Uradnem listu RS, oziroma na podlagi obvestil pristojnega CSD. V primeru zamude s plačilom je oče dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti vsakega posameznega preživninskega obroka v plačilo do plačila.''

II. Sicer se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da sta pred izdajo izpodbijanega sklepa predlagateljica in nasprotni udeleženec dne 16. 6. 2020 sklenila delno sodno poravnavo, s katero sta se dogovorila, da se oba mld. otroka dodelita v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, da se stalno bivališče otrok določi na naslovu L., kamor se jima vroča tudi pošta, ter določila obseg stikov očeta z otrokoma. Ti se izvajajo vsako tretjo soboto, dokler oče ne dobi službe, nato pa vsako prvo soboto v mesecu ter vsak tretji vikend v mesecu od sobote dopoldne do nedelje zvečer, vsake druge krajše šolske počitnice ter od 10. 7. do 25. 7. med poletnimi počitnicami; telefonski stiki pa potekajo vsak ponedeljek, sredo, četrtek in soboto ob 19.00 uri.

2. Z izpodbijanim sklepom je tako sodišče odločilo še o razvezi zakonske zveze med udeležencema in o preživnini za njuna mladoletna otroka. Zakonsko zvezo, ki sta jo dne ... 5. 2005 v ... sklenila predlagateljica (mati) in nasprotni udeleženec (oče), je razvezalo (I. točka izreka) ter očetu naložilo plačevanje mesečne preživnine od 1. 7. 2020 dalje v višini 180,00 EUR za mld. A. A. in 200,00 EUR za mld. B. B., na osebni račun njune matere, pri čemer je preživnino za obdobje od dne 1. 7. 2020 do 31. 7. 2020 dolžan plačati v skupnem znesku 125,81 EUR, od dne 1. 8. 2020 dalje pa v skupnem znesku 380,00 EUR mesečno do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih skladno s količnikom, ki ga objavi minister, pristojen za družino, v Uradnem listu RS, oziroma na podlagi obvestil pristojnega CSD (II. točka izreka). Kar je predlagala predlagateljica glede preživnine več ali drugače, je sodišče zavrnilo (III. točka izreka). Sodišče je odločilo še o ugovoru nasprotnega udeleženca zoper sklep II N 505/2019 z dne 11. 1. 2021, ki mu je delno ugodilo, kot izhaja iz IV. točke izreka sklepa. Glede stroškov je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (V. točka izreka).

3. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec. Izpodbija II. točko izreka in predlaga, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da je oče od 1. 7. 2020 dalje dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 75,00 EUR za mld. A. A. in v višini 75,00 EUR za mld. B. B., skupno torej 150,00 EUR mesečno, podredno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Uvodoma izpostavlja bistveno kršitev določb postopka, saj izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov za zavrnitev zaslišanja C. C. in ga v zvezi s tem ni mogoče preizkusiti.

S strani sodišča prve stopnje določeno preživnino se nasprotni udeleženec ne strinja in navaja, da je ta previsoka in ne ustreza merilom, določenim v Družinskem zakoniku (v nadaljevanju: DZ) in sodni praksi. Ni mogoče slediti ugotovitvi sodišča glede enakovrednih materialnih in pridobitnih zmožnosti obeh staršev. Nasprotni udeleženec je brez vsakršnih prihodkov, denar za plačilo mesečnih stanovanjskih stroškov si izposoja od staršev, ves čas si aktivno prizadeva za zaposlitev, a zaradi svoje starosti, zdravstvenih omejitev ter povpraševanja po delu zaposlitve ne najde. Tudi v kolikor bi v prihodnosti zaposlitev na Hrvaškem našel, bi bil za primerljivo delo slabše plačan kot predlagateljica v Sloveniji, saj so premoženjske razmere na Hrvaškem bistveno slabše kot v Sloveniji. Izpodbijani sklep teh okoliščin in navedb ne upošteva in se do njih ne opredeli, prav tako se ne opredeli niti do predloženih člankov glede slabših razmer na Hrvaškem in ga zato ni mogoče preizkusiti. Nasprotni udeleženec ne prejema denarne socialne pomoči, ker je na Hrvaškem ne poznajo, medtem ko predlagateljica prejema tako denarno socialno pomoč, kakor tudi otroški dodatek. Sklep sodišča prve stopnje tudi ne upošteva in se ne opredeli do dejstva, da ima nasprotni udeleženec vsakomesečne ogromne stroške zaradi voženj na stik z otrokoma (skupno v obe smeri 4 ure vožnje in 380 km), pri čemer te v celoti krije sam. Predlagateljica ima bistveno več premoženja. Sam ima v lasti zgolj stanovanje in garažo, predlagateljica pa osebni avtomobil, trosobno stanovanje s pripadajočo kletjo in garažo in še eno dodatno garažo. Na neprimerljivost njunega premoženjskega stanja kažejo tudi dopustovanja predlagateljice z otroki na Danskem, v Egiptu, na Tenerifih, na Hrvaškem in v Termah Olimije, medtem ko sam z otrokoma dopustuje na vikendu staršev na Hrvaškem. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da bi lahko nasprotni udeleženec garažo v Z., ki jo uporablja njegov oče, oddajal v najem in zanjo prejemal najemnino, je povsem neživljenjska, saj mu oče posoja avto za vožnje na stike, pomaga pa mu tudi finančno in na druge načine. Oddajanje garaže v najem bi nedvomno poslabšalo njegov odnos z očetom, sodišče pa ne upošteva v zadostni meri dejstva, da ima dodatno garažo tudi nasprotna udeleženka. To sicer ugotovi, a tega pri odmeri preživnine ne upošteva.

Sodišče ni pravilno določilo stroškov za kritje B. B. prostočasnih dejavnosti. V ta znesek je vključilo tudi stroške baleta, čeprav je nasprotni udeleženec na naroku izpovedal, da B. B. baleta ne obiskuje več, to je navedel tudi v vlogi z dne 6. 8. 2021, ki ji je priložil sliko ekrana s pogovorom z vodjo baleta gospo D. D., ki navedeno dokazuje. Sodišče se do tega dejstva ni posebej opredelilo, zaključki sodišča so napačni, saj razlog prenehanja ukvarjanja z baletom ni bila epidemija COVID-19, ampak je B. B. na splošno prenehala z baletom. Tudi sicer so stroški življenjskih potreb ocenjeni previsoko in ne ustrezajo dejanskemu stanju, predvsem pa bi moralo sodišče pri izračunu upoštevati premoženjsko stanje nasprotnega udeleženca in posledično cenejše znamke oblačil, obutve, itd. Sodišče tudi ne pojasni, zakaj predlagateljica potrebuje najdražji paket za storitve televizije, interneta in telefona, ki v takem obsegu ni potreben.

Nasprotni udeleženec še izpostavlja, da iz evidenc Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izhaja, da znaša na dan 3. 7. 2020 povprečna preživnina, določena s sodbo, 157,59 EUR na otroka, nasprotni udeleženec pa ni povprečno materialno in pridobitno sposoben. Preživnina, določena v izpodbijanem sklepu, je pretirana in ga bo nedvomno pahnila v eksistenčno krizo ter poslabšanje zdravstvenega stanja, de facto mu bo onemogočeno tudi izvajanje stikov.

4. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da je določitev preživnine odvisna od preživninskih zmožnosti preživninskih zavezancev in ne od njunega trenutnega premoženjskega stanja, pri čemer imata oba udeleženca enako izhodišče. S sklicevanjem na sodno prakso prereka navedbe nasprotnega udeleženca o upoštevanju otroškega dodatka pri določanju preživnine ter navaja, da tudi Hrvaška pozna denarno socialno pomoč, a očitno nasprotni udeleženec do te ni upravičen. Pri določanju preživnine je treba upoštevati, da tisti od staršev, ki mu je otrok dodeljen, bistveno bolj skrbi za otrokov telesni in duševni razvoj. Podatki o premoženjskih razmerah na Hrvaškem in povprečnih preživninah v Sloveniji so nerelevantni, navedbe o ogromnih stroških z vožnjami na stik pa neutemeljene, stroški prevozov tudi ne predstavljajo stroškov otrokovega preživljanja. Predlagateljica prereka tudi pritožbene navedbe glede previsoko ocenjenih stroškov otrok.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Nasprotni udeleženec sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je storilo bistveno kršitev določb postopka v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga z zaslišanjem priče C. C. z razlogom, da je dejansko stanje že dovolj razčiščeno. Predlagatelj je namreč njeno zaslišanje predlagal glede odnosa predlagateljice do nasprotnega udeleženca, ne pa tudi v zvezi s spornim preživljanjem mld. otrok, zato je bil takšen dokazni predlog pravilno zavrnjen.1

7. Utemeljeno pa nasprotni udeleženec navaja, da sodišče prve stopnje zmotno ni ocenilo predloženih dokazov (člankov)2 glede slabših premoženjskih razmer in plač na Hrvaškem. Ker gre za listinske dokaze, glede katerih sta imela udeleženca možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, se lahko do njih opredeli sodišče druge stopnje,3 kar bo storilo v nadaljevanju.4

8. Glede ugotovljenih potreb mld. otrok nasprotni udeleženec na splošno navaja, da je treba pri določanju stroškov otrok upoštevati njegovo premoženjsko stanje in stroške otrok temu prilagoditi, konkretne očitke pa podaja le glede stroškov za oblačila in obutev, paketa za storitve televizije, interneta in telefona ter glede stroškov baleta za mld. B. B. Njegove navedbe so delno utemeljene.

9. Neutemeljene so tako navedbe, da bi moralo sodišče glede stroškov oblačil in obutve upoštevati cenejše znamke, kot jih je upoštevalo. Sodišče prve stopnje je namreč pri določanju stroškov oblačil in obutve za oba mld. otroka upoštevalo cene oblačil iz trgovin, ki jih je navajala predlagateljica - NKD, Deichmann, HM, C&A, Mana, New Yorker, ki jih je pravilno opredelilo kot trgovine nižjega do srednjega cenovnega razreda. Razloge glede stroškov oblačil in obutve je sodišče navedlo v 10. točki obrazložitve, sodišče druge stopnje jih sprejema kot pravilne, nasprotni udeleženec pa jih, razen glede že navedenega, ne izpodbija. Ugotovljena zneska mesečnih potreb za oblačila in obutev za mld. A. A. v višini 40,00 EUR, za mld. B. B. pa 43,00 EUR mesečno glede na njuno starost nikakor nista pretirana.

10. Sodišče prve stopnje je v 14. točki obrazložitve pravilno ocenilo tudi strošek televizije, interneta in telefona za oba otroka. Nasprotni udeleženec v zvezi s tem neutemeljeno navaja, da ima predlagateljica naročen najdražji paket v višini 98,51 EUR. Sodišče je namreč ugotovilo, da je navedeni znesek v računu z dne 31. 12. 2019 predstavljal seštevek zakupljenih štirih mobilnih paketov (takrat tudi za nasprotnega udeleženca, kar ni izpodbijano) ter paketa EON Full, katerega redna cena znaša 51,00 EUR (A23). Sodišče je tako kot strošek interneta in mobilne naročnine upoštevalo znesek paketa v višini 51,00 EUR, na osebo torej 17,00 EUR, ter mobilni paket na otroka v višini 6,00 EUR. Skupno gre torej za 23,00 EUR mesečno na vsakega otroka, kar z neizpodbijanim stroškom nakupa mobilnega aparata (5,55 EUR na mesečni ravni) znaša 28,55 EUR. Glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje strošek interneta in telefona obravnavalo kot poseben strošek šolanja od doma zaradi epidemije COVID-19, za kar je potreben hiter internet, je očitek, da gre za previsok strošek, neutemeljen.5

11. Utemeljeno pa nasprotni udeleženec izpodbija s strani sodišča prve stopnje ugotovljene potrebe iz naslova prostočasnih aktivnosti mld. B. B., ki jih je sodišče ocenilo na 109,00 EUR. Do takega zneska je prišlo z upoštevanjem stroškov obiskovanja baleta v višini 41,51 EUR. Predlagateljica je v zvezi s tem na naroku izpovedala, da B. B. balet še obiskuje, medtem ko je nasprotni udeleženec izpovedal nasprotno, a mu sodišče ni sledilo. V zvezi s tem je nasprotni udeleženec že po koncu glavne obravnave predlagal dokaz -„screenshot“- sliko ekrana pogovora z vodjo baleta gospo D. D. (zadnja stran priloge B102), zato je očitek sodišču neutemeljen. Tudi iz tega pogovora pa izhaja, da je bila B. B. na balet še vpisana (čeprav je že dolgo ni bilo k pouku). Glede na ugotovljene slabe preživninske zmožnosti obeh staršev pa sodišče druge stopnje soglaša z nasprotnim udeležencem, da je sodišče prve stopnje potrebe iz naslova prostočasnih dejavnosti mld. B. B. ocenilo previsoko.6 Upoštevati je treba, da mld. B. B. obiskuje tudi akrobatiko in planinski krožek. Glede na zmožnosti staršev je tako sodišče druge stopnje strošek prostočasnih dejavnosti mld. B. B. znižalo za 41,00 EUR, tj. na 68,00 EUR.

12. Ugotovljene potrebe oziroma stroške preživljanja, ki za za mld. A. A. znašajo 360,00 EUR mesečno, torej nasprotni udeleženec izpodbija neutemeljeno. Potrebe oziroma stroški za mld. B. B. pa znašajo okoli 430,00 EUR mesečno (in ne 470,00 EUR, kot je ocenilo sodišče prve stopnje).

13. Glede ugotovljenih materialnih in pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca ta vztraja, da si zaposlitve ne najde zaradi svoje starosti, zdravstvenih težav ter povpraševanja po delu. Zdravstvenih omejitev nasprotni udeleženec z svojo izpovedjo ni dokazal. V postopku je sicer zatrjeval, da ima polipe, hemeroide, krčne žile, da mu srce bolj močno bije. Glede slednjega je predložil samo dokaz iz leta 2015,7 tudi sicer pa zatrjevane zdravstvene težave po oceni sodišča druge stopnje niso takšne, da bi vplivale na zaposljivost. Njegove zaposlitvene možnosti so zaradi njegovih let morebiti nekoliko okrnjene, ne pa onemogočene. Neutemeljeno se nasprotni udeleženec sklicuje tudi na (manjše) povpraševanje po delu. Razmere v turistični panogi, kjer sta bila pred izgubo zaposlitve zaposlena oba udeleženca, so res zaradi epidemije COVID-19 slabše, vendar je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da sta si oba starša, ki sta trenutno brezposelna oziroma brez bistvenih prihodkov, a pridobitno sposobna, zaradi dolžnosti preživljanja mladoletnih otrok dolžna poiskati zaposlitev, v kolikor je v dani izredni in prehodni situaciji težko zaslužiti v poslu, s katerim se sicer ukvarjata, pa sta si dolžna poiskati drugo vrsto zaposlitve, v kar morata vložiti maksimalen trud.

14. Nasprotni udeleženec pa utemeljeno navaja, da je napačen zaključek sodišča, da so materialne in pridobitne zmožnosti obeh staršev enakovredne (z le rahlo dohodkovno prednostjo na strani predlagateljice, ki jo je sodišče utemeljilo s prejemanjem denarne socialne pomoči).8 Sodišče prve stopnje je materialni položaj obeh udeležencev nepravilno izenačilo z ugotovitvijo, da obema materialno varnost nudi lastništvo nepremičnin ter da na strani obeh obstoji potencialno neizkoriščen vir dohodka v obliki lastništva garaž, ki bi jih lahko oddajala in tako prejemala najemnino. Materialni položaj matere je namreč nekoliko boljši, saj ima, kot je ugotovilo sodišče, poleg stanovanja in garaže, za razliko od nasprotnega udeleženca, dodatno še eno garažo in avtomobil.9 Ocena sodišča, da bi lahko predlagateljica, ki ima v lasti dve garaži, drugo oddajala v najem in si na ta način zagotovila dodaten dohodek, je pravilna, medtem ko je takšna zahteva za nasprotnega udeleženca, ob ugotovljenem dejanskem stanju na njegovi strani, očitno neutemeljena in prestroga. Kot je ugotovilo sodišče, namreč garažo nasprotnega udeleženca uporablja njegov oče (za parkiranje svojega avtomobila), avtomobil pa, kar ni bilo prerekano, uporablja tudi nasprotni udeleženec za vožnje na stike s svojima otrokoma, saj lastnega avtomobila nima. Starša nasprotnemu udeležencu (kot je ugotovilo sodišče, mu pomagata pri preživetju) tudi finančno pomagata. Nedvomno gre sicer pritrditi sodišču prve stopnje, da je preživljanje otrok primarna obveznost staršev, ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi, tudi preživljanjem oziroma pomočjo staršem, vendar v konkretnem primeru dejstva, da je v garaži nasprotnega udeleženca parkiran avtomobil njegovega očeta, ni mogoče opredeliti kot golo ''neodplačno'' pomoč, saj gre za vzajemen obojestranski odnos pomoči med starši in sinom.

15. Glede zatrjevanih slabših premoženjskih razmer na Hrvaškem, kjer nasprotni udeleženec živi, sodišče druge stopnje ugotavlja, da iz predloženih člankov izhaja, da so bile povprečne plače na Hrvaškem v letu 2015 nižje od slovenskih, minimalna plača v začetku leta 2020 pa je znašala 440 EUR neto.10 Bruto to znaša okrog 550 EUR, medtem ko je v Sloveniji bruto minimalna plača od 1. 1. 2020 znašala 940,58 EUR.11 Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je utemeljena navedba, da so plače na hrvaškem nižje od slovenskih (to je tudi splošno znano), to dejstvo pa je treba upoštevati v okviru preživninskih zmožnosti udeležencev, saj bo nasprotni udeleženec v primeru zaposlitve slabše plačan od predlagateljice, ki bo zaposlena v Sloveniji.

16. Nasprotni udeleženec utemeljeno navaja tudi, da bi moralo sodišče pri odločitvi upoštevati tudi stroške s prevozom na stike z mld. otrokoma, ki jih v celoti krije sam. Čeprav stroški prevozov v zvezi s stiki ne predstavljajo stroškov otrokovega preživljanja, saj gre za izdatek staršev, je treba upoštevati, da ti stroški v konkretnem primeru nastajajo le nasprotnemu udeležencu, da so stiki tudi otrokova pravica in načeloma v njihovo korist ter da so ti stroški za nasprotnega udeleženca, kljub redkim stikom, ob upoštevanju razdalje od Z. do L., dokaj visok strošek. Nasprotni udeleženec je navajal,12 da znašajo stroški bencina, vinjete in cestnin na Hrvaškem najmanj 50,00 EUR za vsako pot, pri čemer predlagateljica tega zneska ni prerekala (le izpovedala je, da se lahko nasprotni udeleženec za 25,00 EUR z vlakom pripelje iz Z. v L. in nazaj). Stroški prevozov bi lahko (glede na zmožnosti nasprotnega udeleženca) dejansko omejili ali celo onemogočili stike nasprotnega udeleženca z otrokoma. Ob povedanem je te izdatke treba upoštevati pri presoji preživninskih zmožnosti nasprotnega udeleženca.

17. Sodišče prve stopnje je pravilno kot odločilno upoštevalo dejstvo, da za varstvo in vzgojo otrok skoraj v celoti skrbi predlagateljica, a je glede na dejstva, ki jih zmotno ni upoštevalo, napačno razporedilo preživninsko breme med udeleženca ter s tem zmotno uporabilo materialno pravo. Ob upoštevanju nekoliko boljšega materialnega položaja matere in njenega potencialno neizkoriščenega vira dohodka zaradi možnosti oddajanja druge garaže v najem, stroškov s prevozom na stike na strani nasprotnega udeleženca ter dejstva, da so na Hrvaškem plače nižje od slovenskih, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je pravilna razporeditev preživninskega bremena takšna, da predlagateljica krije 60%, nasprotni udeleženec pa 40% potreb mladoletnih otrok (189. člen DZ).

18. Nasprotni udeleženec je tako dolžan za sina A. A. plačevati mesečno preživnino v višini 144,00 EUR, za hčerko B. B. pa mesečno preživnino v višini 172,00 EUR, (skupno 316,00 EUR mesečno). Ob upoštevanju celovite življenjske situacije nasprotnega udeleženca sodišče druge stopnje ocenjuje, da je preživnino v določeni višini zmožen plačevati, saj je kljub trenutni brezposelnosti pridobitno sposoben in zaposljiv, četudi morda trenutno ne v svojem sektorju, ter si je zaposlitev tudi dolžan poiskati. Začel se je že ukvarjati s poslovnim svetovanjem preko portala „The colours of life,“ za kar prejema 65,00 EUR mesečno, ima pa tudi možnost opravljanja sezonskih del.13 Pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca glede povprečnih preživnin v Republiki Sloveniji niso relevantne, saj sodišče odloča ob upoštevanju konkretnih okoliščin posameznega primera.

19. Prej navedena višina preživnine se nanaša na obdobje po 16. 3. 2020. Za obdobje pred navedenim datumom je namreč sodišče prve stopnje (ker sta mld. A. A. in B. B. dejansko obiskovala še nekatere druge prostočasne dejavnosti: B. B. risanje, glasbeno šolo in balet, A. A. pa karate) stroške mld. otrok ocenilo nekoliko višje (za mld. A. A. so znašali 400,00 EUR mesečno, za mld. B. B. pa 545,00 EUR mesečno), kar ni bilo konkretno izpodbijano, tako da bi bil oče v obdobju od dneva vložitve predloga 23. 12. 2019 do 16.3.2020 dolžan plačevati preživnino v višini 160,00 EUR mesečno za mld. A. A. ter 200,00 EUR mesečno za mld. B. B.,14 skupno torej 360,00 EUR mesečno. Skupna preživninska obveznost nasprotnega udeleženca za mesec december 2019 je tako znašala 104,52 EUR (9/31 x 360,00 EUR), za meseca januar in februar 2020 po 360,00 eur, za prvo polovico meseca marca 2020 174,19 EUR (15/31 x 360,00 EUR) in za drugo polovico meseca marca 2020 163,10 EUR (16/31 x 316,00 EUR), od aprila 2020 pa znaša, kot je bilo že navedeno, 316,00 EUR mesečno.

20. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in kar v pritožbi ni izpodbijano, je nasprotni udeleženec del svoje preživninske obveznosti od dne vložitve predloga dalje že poravnal, in sicer (vsaj) v višini do 2.700,00 EUR, zato so preživninski obroki za mesece od decembra 2019 do julija 2020 plačani v celoti, avgustovski obrok preživnine pa do višine 274,19 EUR.15 Upoštevaje ugotovljeno preživninsko obveznost nasprotnega udeleženca in delno poravnavo te obveznosti je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici za preživljanje otrok za mesec avgust 2020 poravnati še razliko v višini 41,81 EUR, od 1. 9. 2020 dalje pa je dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 144,00 EUR za mld. A. A. ter 172,00 EUR za mld. B.B., skupno torej 316,00 EUR.

21. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo drugih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je v skladu s 358. členom Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo (kot izhaja iz izreka tega sklepa), v ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

22. O stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje odločilo po prostem preudarku skladno s 101. členom ZNP-1. Pri tem je sodišče upoštevalo, da je ureditev preživninskega razmerja v interesu obeh udeležencev, da je nasprotni udeleženec s pritožbo delno uspel, stroški obeh so primerljivi, ker sta bila oba zastopana po odvetniku, posebni stroški pa niso nastali. Zato je najbolj primerno, da vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka).

1 Nasprotni udeleženec je njeno zaslišanje predlagal v vlogi z dne 6. 4. 2021 (odgovor na predlog za začasno odredbo). 2 Dva sta v slovenskem jeziku. 3 S tem bo odpravilo tudi zatrjevano kršitev določb postopka. Določbe ZPP je namreč treba razlagati tako, da je postopkovne kršitve, katerih narava to dopušča, mogoče sanirati tudi na pritožbeni seji, Glej J. Zobec, Komentar Zakona o pravdnem postopku, 3. knjiga, str. 380-381. 4 Enako velja tudi glede drugih listinskih dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje vpogledalo, ne pa tudi ocenilo, pa jih bo ocenilo sodišče druge stopnje. Glej J. Zobec, Komentar Zakona o pravdnem postopku, 3. knjiga, str. 470-471. 5 Hitrost je pri tem paketu, kakor izhaja iz spletne strani operaterja Telemach, enkrat večja od hitrosti pri najcenejšem (EON Light) paketu. 6 Preživnina, ki jo določi sodišče, mora biti v ravnovesju med otrokovimi potrebami in zmožnosti njegovih staršev, glej sodbo VSL, IV Cp 48/2016. Najprej je treba zadostiti eksistenčnim in biološkim potrebam, nato socialno-biološkim in nazadnje tudi potrebi prostega časa, kjer v omejenem obsegu lahko govorimo o zadovoljevanju luksuza, sodba in sklep VS RS, II Ips 246/2016 . 7 Torej iz obdobja, ko je še delal. Predloženi dokazi so v hrvaškem jeziku. 8 Denarna socialna pomoč se sicer v skladu z uveljavljeno sodno prakso pri določanju preživninske zmožnosti ne upošteva. Vrhovno sodišče RS je že v sodbi VS RS II Ips 186/2014 navedlo, da se otroški dodatek ne upošteva pri določanju preživninskih zmožnosti zavezanca, s sodbo in sklepom VS RS II Ips 264/2016 je takšno stališče zavzelo tudi glede denarne socialne pomoči in državne štipendije. 9 Neutemeljeno pa je opozarjanje na dopustovanje predlagateljice v preteklem obdobju (ko je bila še zaposlena oziroma, ko še ni prejemala denarne socialne pomoči). 10 Bruto 4062,51 hrvaških kun, torej približno 550 EUR, glej na https://hr.m.wikipedia.org. 11 Podatek, objavljen na portalu gov.si. 12 Stran 2 zapisnika glavne obravnave z dne 2. 2. 2021, l. št. 190. 13 Po lastnih navedbah je nasprotni udeleženec v letu 2018 delal par mesecev v Italiji. Na vprašanje, zakaj ni iskal sezonskih del od maja 2019, pa je izpovedal, da zato, ker je bil psihično uničen. 14 40% znaša 218,00 EUR, a je predlagateljica zahtevala 200, 00 EUR. 15 104,52 + (2×360,00) + 174,19 + 163,10 +(4×316,00) +274,19 = 2.700,00 EUR.